28. člen
(varovanje flore, favne, biotopov in gozdnih zemljišč)
(1)
Pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva izvedeno kartiranje habitatnih tipov. V območju državnega lokacijskega načrta so naslednja naravovarstveno najvrednejša območja:
(2)
Posegi in dejavnosti na naravovarstveno najvrednejših območjih se izvedejo tako, da se kar najbolj ohrani ali poveča naravna razširjenost habitatnih tipov, da se ohranjajo specifične strukture habitatnega tipa in naravni procesi ter da se ohranjajo ugodni pogoji za prostoživeče rastlinske in živalske vrste, značilne za te habitatne tipe. Obsežni posegi krčenja vegetacije, ki jih je treba opraviti zaradi gradnje hitre ceste, se ne smejo izvajati med gnezditveno sezono ptic, torej med 1. avgustom in 1. marcem. Med gradnjo hitre ceste in priključne ceste je treba na naravovarstveno najvrednejših območjih zagotoviti spremljanje stanja biotske raznovrstnosti, ki se izvaja po navodilih pristojnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(3)
Odlaganje odpadkov in gradbenega materiala zunaj za to predvidenih deponij ni dovoljeno. Začasne deponije, manipulativne površine za gradbene stroje in skladišča materiala ter nevarnih snovi se ne predvidijo na vrednejših habitatnih tipih (3.–5. stopnja). Lokacije teh površin se določijo z upoštevanjem naravovarstvenih usmeritev za varstvo habitatnih tipov in se predvidijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po končani gradnji se vsi začasni objekti odstranijo in površine povrnejo v prvotno stanje. Strokovni nadzor se izvaja po navodilih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(4)
Vodni in obvodni prostor: med gradnjo se je treba kar najbolj izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih pokriva grmovna ali drevesna vegetacija.
(5)
Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in prometnih sredstev. Kjer je možno, se izvede renaturacija brežin in drugih površin z zasaditvijo avtohtone drevesne in grmovne vegetacije, regulacije se izvedejo tako, da sta omogočena dostop in izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih ter da vodni režim vodotoka ni spremenjen.
(6)
Gozd: v neposredni bližini ureditev, predvidenih s to uredbo, se kar najbolj ohrani naravna oblika gozda. Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora. Sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjeni preseki se v globini ene do dveh drevesnih višin začnejo sanirati že med gradnjo in se zasadijo z lesnimi vrstami iz neposredne okolice. Sajenje mora potekati spomladi ali jeseni. Na gozdnih območjih se gradbišče omeji na širino cestnega telesa hitre ceste in priključne ceste, gradbiščne poti naj ne potekajo zunaj že utrjenih cest. Vse drevje, ki ga je treba posekati, se prej označi in evidentira. Posek gozdnega drevja zaradi krčitve gozda se lahko izvede po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pri izvedbi sečnje se upoštevajo določila Zakona o gozdovih in Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
(7)
Pri zatravitvi golih površin se uporabi seme rastlin iz bližnje okolice. V ta namen se pobere pokošeni material s sosednjih travnikov in se posuje po površini, ki se zatravijo. Pri izbiri travnika se izbere tak, ki ima podobno ekspozicijo, naklon in vlažnost. Nadzor zatravitve se izvaja po navodilih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(8)
Hitra cesta se na celotni dolžini ogradi s standardno varovalno ograjo za avtoceste.