(1)
Odločba se lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali pa na predlog stranke ali javnega tožilca.
(2)
Odločba se lahko izreče za nično v celoti ali deloma.
(3)
Odločbo izreče za nično organ, ki jo je izdal, ali ustrezni višji upravni organ, če tega ni, pa organ, ki ima pravico nadzorstva nad organom, ki je izdal odločbo.
(4)
Zoper odločbo, s katero se kakšna odločba izreče za nično ali se zavrne predlog stranke ali javnega tožilca, naj se izreče odločba za nično, je dovoljena pritožba. Če ni višjega upravnega organa, je mogoče zaradi take odločbe začeti naravnost upravni spor.