(1)
Kadar se odloči v sporu o pristojnosti po drugem do petem odstavku 27. člena, po drugem odstavku 28. člena, po 29. členu ali po 31. členu tega zakona, pa misli kakšen od organov, ki so v sporu, da je s to odločbo prekršena kakšna njegova pravica, se lahko pritoži. Organ, ki se pritoži, lahko v pritožbi zahteva, naj se obravnavajo razmerja, nastala med njim in organom, za katerega je z odločbo v sporu o pristojnosti izrečeno, da je pristojen.
(2)
Če ugotovi organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka, da odločba v sporu nima podlage v predpisih, obravnava razmerja, nastala zaradi tega med organom, ki se je pritožil, in organom, za katerega je z odločbo v sporu o pristojnosti izrečeno, da je pristojen; pri tem mora upoštevati pravice, ki jih ima po ustreznih predpisih organ, ki se je pritožil. Glede razmerij, o katerih je v odločbi o pritožbi odločeno, velja ta odločba za odločbo prve stopnje.
(3)
Pritožba po prvem odstavku in odločba o njej ne vplivata na upravni postopek v konkretni zadevi.