11. člen
(zaveze, ki lahko ustvarijo plačilne obveznosti)
(1)
Kot je določeno v točki (e) drugega odstavka 189. člena Delegirane uredbe, je kapitalska zahteva za Izpostavljenosti tipa 1 v modulu tveganja neplačila nasprotne stranke uporabljena za pravno zavezujoče zaveze, ki jih je zavarovalnica zagotovila ali se je o njih dogovorila.
(2)
Če v dogovoru o zavezi ni izrecno omenjena nobena nominalna vrednost, zavarovalnice določijo ustrezno izgubo ob neplačilu, kot je določeno v petem odstavku 192. člena Delegirane uredbe, na podlagi predvidenega nominalnega zneska.
(3)
Predviden nominalni znesek iz prejšnjega odstavka je največji znesek, za katerega se pričakuje, da bo plačan v primeru kreditnega dogodka nasprotne stranke.