4. člen
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1)
Policija nudi psihološko pomoč in podporo ožjim družinskim članom umrlega policista neposredno po njegovi smrti, invalidnemu policistu in njegovim ožjim družinskim članom pa takoj po poškodbi, ki jo je policist utrpel pri opravljanju svojega dela in katere posledica je invalidnost I. kategorije, vendar najdlje eno leto po priznani invalidnosti I. kategorije.
(2)
Psihološka pomoč in podpora potekata v skladu s 65. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16 in 77/17) in v skladu določbami pravilnika, ki ureja psihološko pomoč in podporo uslužbencem policije.
(3)
Ožji družinski član policista psihološko pomoč in podporo uveljavlja tako, da zanju ustno ali pisno zaprosi pri vodji policijske enote, v kateri je umrli policist nazadnje delal.
(4)
Policist, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, psihološko pomoč in podporo uveljavlja tako, da zanju ustno ali pisno zaprosi pri vodji območne policijske postaje, kjer stalno prebiva. Ožji družinski člani tega policista psihološko pomoč in podporo uveljavljajo na enak način.
(5)
Psihološko pomoč in podporo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena nudi strokovno usposobljen uslužbenec policije, ki v policiji ali na ministrstvu opravlja naloge psihološke pomoči in psihološke podpore.