33. člen
(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb)
(1)
Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko na podlagi pisnega sklepa delavca začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev). Kadar gre za delavca iz drugega odstavka 146. člena ZDR-1, se začasna razporeditev lahko izvede le na podlagi njegovega predhodnega pisnega soglasja.
(2)
Na podlagi prejšnjega odstavka se delavca začasno razporedi na delovno mesto, za katero delavec izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(3)
Delavec se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je delavec začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
(4)
Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.
(5)
Delavec je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače delavca.
(6)
Začasna razporeditev predčasno preneha z odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi, umikom pisnega soglasja iz prvega odstavka tega člena, prenehanjem razlogov za začasno razporeditev pri izvajalcu, h kateremu je delavec razporejen, oziroma na podlagi medsebojnega sporazuma.
(7)
Delavec v času začasne razporeditve prejema plačo, povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje dodatka iz petega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije brez sklenitve posebne pisne pogodbe. Zahtevki za izplačilo sredstev z obveznimi prilogami kot verodostojnimi knjigovodskimi listinami se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec, h kateremu je delavec začasno razporejen, izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec, h kateremu je delavec začasno razporejen, izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način vložitve zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je delavec začasno razporejen, povrne nastale stroške dela in potne stroške, razen dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.
(8)
Delavec ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Če bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je delavec začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(9)
Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(10)
Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena v javnem sektorju izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka iz tega člena inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.
(11)
Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.