TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka glede zneska 2.707,59 SIT in pripadajočih obresti na dan 23. junija 1997 v znesku 330,79 SIT ter nadaljnih zakonitih zamudnih obresti za čas pd 24. junija 1997 do plačila ter v 3. točki izreka (glede stroškov pravdnega postopka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

r a z s o d i l o : V ostalem zgoraj nerazveljavljenem delu (glede 1. točke izreka za glavnico v višini 51.678,60 SIT ter zakonite zamudne obresti na dan 23. junij 1997 v znesku 5.043,62 ter nadaljne zakonite zamudne obresti za čas od 24. junija 1997 do plačila, stroške izvršilnega postopka in glede 2. točke izreka) se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča 1. stopnje potrdi.

 

Iz izpodbijane sodbe ni razvidno kakšne storitve na področju obratovanja naj bi tožeča stranka opravljala, prav tako pa ni za zaračunavanje takšnih storitev podlage v SZ, niti v pogodbi. Glede stroškov za zavarovanje pa tožeča stranka (upravnik stanovanjske hiše) ni dokazala, da bi zavarovalno pogodbo dejansko sklenila, pa tudi ne, da bi jo stanovalci stanovanjske hiše za to pooblastili. Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo, zakaj bi predstavljala nepoklicana sklenitev zavarovalne pogodbe s strani tožeče stranke takšen posel, ki ga ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni torej obrazložilo zakaj je uporabilo določbo 220. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.