»73. člen
(plačilo stroškov podpornih storitev)
(1)
Delodajalec, ki ima z invalidom sklenjeno pogodbo o podporni zaposlitvi in izdelan načrt podpornih storitev, ki jih invalid potrebuje, lahko na Sklad vloži vlogo za plačilo stroškov podpornih storitev, katere lahko izvaja oseba, ki ni strokovni delavec iz 9. člena tega zakona.
(2)
Sklad delodajalcu plača podporne storitve le za čas, ki ga izvajalec podpornih storitev porabi neposredno za pomoč invalidu.
(3)
K vlogi mora priložiti odločbo Zavoda o podporni zaposlitvi, pogodbo o zaposlitvi in individualni načrt podpornih storitev.
(4)
Sklad financira podporne storitve iz prejšnjega odstavka v obsegu največ do 30 ur mesečno po ceniku, ki ga sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(5)
Delodajalec mora Skladu mesečno na predpisanem obrazcu poslati zahtevek za plačilo podpornih storitev, ki so bile nudene invalidu v preteklem mesecu, skupaj s poročilom o opravljenih storitvah.
(6)
Poročilo iz prejšnjega odstavka podpišejo delodajalec, invalid in izvajalec podpornih storitev.
(7)
Delodajalec mora osebi, ki izvaja podporne storitve, na plačni listi ločeno prikazati znesek plačila, ki ga oseba prejme za opravljene podporne storitve. Če podporne storitve izvaja oseba, ki ni zaposlena pri istem delodajalcu kakor invalid, ki se mu nudijo podporne storitve, delodajalec znesek plačila za opravljene podporne storitve nakaže invalidu, kar mora biti razvidno iz invalidove plačne liste.«.