TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji, premoženjskopravnih zahtevkih in stroških kazenskega postopka v delih, ki se nanašajo na kazniva dejanja pod točkama I/1 in I/3 (a do h) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu, glede kaznivega dejanja pod točko I/2 izpodbijane sodbe, v odločbah o krivdi, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka, potrdi, po uradni dolžnosti pa v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolžencu A. A., na podlagi petega odstavka 208. člena KZ-1 izreče

kazen 3 (treh) mesecev zapora.

Na podlagi prvega odstavka 52. člena ZKP je potrebno predlog podati v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Na podlagi 136. člena ZKP državni tožilec ne more vložiti obtožnega predloga, če ne predloži dokaza, da je podan potreben predlog.

Kadar je oškodovanec pravna oseba, lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, zaposleni pa lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je navedena procesna predpostavka podana, sicer se kazenski postopek ne more začeti, vendar sodišče samo predloga ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski pregon. Če se tekom postopka ugotovi, da procesna predpostavka, tj. predlog za pregon, ni podana, ali če je predlog za pregon naknadno umaknjen, se more postopek končati.