Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tako, da samostojno sprejemajo plane v temeljni organizaciji in sklepajo samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih določijo osnovne interese in cilje v družbeni reprodukciji ter urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti; da sprejemajo skupne plane v delovni organizaciji in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s prevzetimi obveznostmi in da ukrepajo, kar je treba za uresničevanje teh planov.
Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tudi tako, da sodelujejo pri sklepanju dogovorov o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti.
Delavci morajo pri sprejemanju planov organizacij združenega dela spoštovati sprejete obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov ter z ustreznimi ukrepi poskrbeti za njihovo izvajanje. Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničenje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah planov in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri delu in pridobivanju dohodka, mora skupščina družbenopolitične skupnosti nastopiti proti takšni organizaciji združenega dela z ukrepi, ki jih določa zakon.
