Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo dejavnost, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti.
Delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela.
Delovni ljudje v delovnih skupnostih iz prvega odstavka tega člena samostojno urejajo razmerja pri delu in pridobivanju ter delitvi dohodka, ki ga ustvarijo s skupnim delom, v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom.
Delovni ljudje v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena odločajo v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom o ustvarjenem dohodku in o sredstvih, ki jih uporabljajo pri skupnem delu kot družbena sredstva.