(1)
Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine v Občini Šentrupert je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine za območje Občine Šentrupert (Min. za kulturo, 3501-65/2009/7, 27.1.2010). Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k OPN.
(2)
Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(3)
Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi (dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta), ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih elementov.
(5)
V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav ter odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra.
(6)
Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
(7)
Pri urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji za graditev.
(8)
Na območjih OPPN ali drugih posegov, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z okoljskimi predpisi), je potrebno pred pripravo OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave in njih ugotovitve upoštevati v OPPN.
(9)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
9.
1 Za registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
-
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
-
funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
-
sestavine in pritikline,
-
stavbno pohištvo in notranja oprema,
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
-
celovitost dediščine v prostoru in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.
2 Za registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
-
odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
-
prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
-
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
-
podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
-
odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
-
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.
3 Za območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
-
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
-
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
-
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
-
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
-
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
-
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
9.
4 Za registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
avtentičnost lokacije,
-
fizična pojavnost objekta in
-
vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
9.
5 Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
če ni možno najti drugih rešitev ali
-
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
9.
6 V območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
-
avtentičnost lokacije,
-
fizična pojavnost dediščine in gradivo,
-
osnovna namembnost oziroma primarna raba (način delovanja),
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
9.
7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.