29. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1)
Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, posebno na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.
(2)
Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in ne postavljajo opore za kmetijstvo in sadjarstvo.
(3)
Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij tako, da je svetla razdalja med drenom in plinovodno cevjo najmanj 0,5 m. Drenažne cevi se prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v enaki kakovosti kot pred gradnjo. Med gradnjo se zagotavlja delovanje preostalega osuševalnega sistema.
(4)
Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 30. člena te uredbe.
(5)
Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(6)
Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in določi mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).
(7)
Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.