37. člen
(pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače)
(1)
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela iz osebnih razlogov do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, v primerih, določenih s to kolektivno pogodbo. Delavec je dolžan delodajalca seznaniti o koriščenju te pravice.
(2)
Odsotnost iz prvega odstavka tega člena je mogoče izrabiti samo ob nastopu dogodka, ki predstavlja podlago za priznanje odsotnosti.
(3)
Plačana odsotnost za posamezni primer traja:
| – lastna poroka | 1 dan |
| – rojstvo posameznega otroka | 1 dan |
| – smrt zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo; smrt otroka, posvojenca in pastorka | 2 dni |
| – smrt starša | 2 dni |
| – smrt brata, sestre, starega starša | 1 dan |
| – selitev družine v drugo občino | 2 dni |
| – selitev družine v isti občini | 1 dan |
| – hujša nesreča, ki je zadela delavca in njegovo družino | 1 dan |
| – spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan | 1 dan |
(4)
Nadomestilo plače za primere iz prvega odstavka tega člena izplača delodajalec.
(5)
Omejitev sedmih dni ne velja v primerih smrti.
(6)
Delavec je dolžan v vseh opredeljenih odsotnostih z dela po tretjem odstavku tega člena delodajalcu predložiti ustrezno listino, iz katere izhaja obstoj upravičene okoliščine oz. razloga za delavčevo odsotnost.
(7)
V podjetniški kolektivni pogodbi se lahko za aktivno udeležbo na športnih ali kulturnih prireditvah in v drugih primerih določi dodatna pravica do plačane odsotnosti.