(1)
Vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči:
(2)
Izjeme od ukrepov iz točke a) prejšnjega odstavka se lahko dovolijo, kadar odbor Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ustanovljenega na podlagi dvanajstega odstavka resolucije Varnostnega sveta 1718 (2006) za vsak primer posebej ugotovi, da je potovanje upravičeno s potrebo po humanitarni pomoči, vključno z verskimi dolžnostmi, ali kadar sklene, da bi taka izjema kako drugače prispevala k ciljem navedene resolucije ali resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1874 (2009).
(3)
Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
(4)
O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(5)
Izjeme pri ukrepih iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno:
(6)
Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta Evropske unije ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(7)
O odobritvi izjem iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s četrtim in šestim odstavkom tega člena obvešča Svet Evropske unije. O odobritvi izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, obvesti tudi policijo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje.
(8)
Kadar se na podlagi tretjega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.