2. člen
(merila)
(1)
Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), mora v skladu s predpisi, ki urejajo postopek celovite presoje vplivov na okolje, za vsak plan iz prejšnjega člena te uredbe oceniti, ali je verjetno, da bo plan pomembneje vplival na okolje, pri čemer mora upoštevati značilnosti plana, značilnosti vplivov in območij, ki bodo verjetno prizadeta, ter pomen in ranljivost območij.
(2)
Podrobnejša merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov iz prejšnjega odstavka so:
a)
značilnosti plana, zlasti:
-
v kolikšni meri plan predstavlja osnovo za posege v okolje, projekte in druge dejavnosti glede na lokacijo, značilnosti, velikost in razmere obratovanja ali z dodeljevanjem finančnih sredstev,
-
v kolikšni meri plan vpliva na druge plane, vključno s tistimi v hierarhiji,
-
pomembnost plana za vključevanje okoljskih vidikov zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja,
-
okoljske probleme, ki se nanašajo na plan,
-
pomembnost plana za izvajanje okoljske zakonodaje
Evropske skupnosti (npr. plani, povezani z ravnanjem z odpadki ali varstvom voda);
b)
značilnosti vplivov in območij, ki bodo verjetno prizadeta zaradi vplivov plana, zlasti:
-
verjetnost, trajanje, pogostnost in reverzibilnost vplivov,
-
kumulativne značilnosti vplivov,
-
čezmejne značilnosti vplivov,
-
tveganje za zdravje ljudi ali za okolje (npr. zaradi nesreč),
-
velikost in prostorski obseg vplivov (območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti);
c)
pomen in ranljivost območij, ki bodo verjetno prizadeta, zlasti ob upoštevanju:
-
posebnih naravnih značilnosti (naravne vrednote in biotska raznovrstnost) ali kulturne dediščine,
-
preseženih okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti,
-
intenzivne rabe prostora,
-
škodljivega delovanja voda (npr. poplavna in erozijska območja),
-
vplivov na območja ali krajine s priznanim varstvenim statusom na nacionalni ravni, na ravni Evropske skupnosti ali na mednarodni ravni.