TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2008 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.“

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 1718,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da je namen rekreativnega odmora, da se otroci razgibajo, ker potem tudi lažje sledijo pouku. Revidentka ima prav, ko opozarja, da je napačna ocena sodišča druge stopnje, da je bilo dogajanje na hodniku ob škodnem dogodku neobičajno. Res je bilo ugotovljeno, da je do škodnega dogodka prišlo zato, ker je eden od učencev pritekel izza vogala in zadel tožničinega brata, vendar občasen tek učencev po šolskem hodniku, pa čeprav je v njem gneča, ne pomeni ravnanja, ki bi ga bil dolžan dežurni učitelj ali dežurni učenci preprečiti. Ob izhodišču, da je bila dežurna učiteljica na hodniku prisotna, da ni bilo zaznati nadpovprečnega prerivanja ali divjanja, da je treba med rekreativnim odmorom otrokom omogočiti gibanje in sprostitev in je zato sprejemljiv občasen tek, je pravilen nadaljnji sklep, da v obravnavanem primeru zavarovanki tožene stranke ni mogoče očitati opustitve potrebne skrbnosti.