(1)
Izvajalec javne službe mora prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev dobave uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje Inštitut za varovanje zdravja (v nadaljevanju: IVZ).
(2)
V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora izvajalec javne službe takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila, ki jih pripravi Inštitut za varovanje zdravja. V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo.
(3)
Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti pitne vode z mejnimi vrednostmi parametrov, določenimi s predpisi o pitni vodi, mora izvajalec javne službe prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če IVZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.