154.c člen
Mobilizacija zavarovanja
1.
Tržno finančno premoženje in DECC, ki jih nasprotna stranka mobilizira v zavarovanje, se prenesejo na račun pri primernem SPVP.
2.
Če CDD, pri kateri je bilo izdano finančno premoženje, ni CDD, pri kateri se finančno premoženje vodi, se zavarovanje mobilizira le, če sta SPVP, ki ju upravljata ti CDD, povezana s primerno povezavo.
3.
Če tako zahteva druga NCB (kot domača centralna banka), NCB (kot korespondenčna centralna banka) vodi ločen ali zbirni račun vrednostnih papirjev pri primernem SPVP, ustanovljenem v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena korespondenčna centralna banka, in vodi zavarovanje v imenu domače centralne banke.
4.
NCB lahko za namene prejemanja zavarovanja od svojih nasprotnih strank odpre račun neposredno pri primernem SPVP, ustanovljenem v jurisdikciji, ki ni tista, v kateri je ustanovljena NCB.
5.
Za namene mobilizacije bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil v zavarovanje NCB zahtevajo, da nasprotne stranke to finančno premoženje mobilizirajo na račun finančnega premoženja, ki ga določi domača centralna banka. NCB se lahko odloči, da domačo mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil upravlja zunaj ECMS, in v tem primeru določi, ali je za mobilizacijo potreben račun finančnega premoženja.
6.
Kadar se v zavarovanje mobilizirajo denarna sredstva, se mobilizirajo na podlagi inštrukcije NCB ali nasprotne stranke z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa, ki ga določi nasprotna stranka, in odobritvijo računa domače centralne banke.
7.
Bančna posojila se mobilizirajo v zavarovanje prek korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM) samo za namene zavarovanja kreditnih poslov Eurosistema. Dodatna bančna posojila, hipotekarni dolžniški instrumenti in vezani depoziti se ne mobilizirajo v zavarovanje prek CCBM.
8.
Pravne učinke vknjižb (knjiženje prenosa ali knjiženje zadržanja sredstev) na računih finančnega premoženja ureja pogodbena ali regulativna ureditev med NCB in nasprotno stranko. Uporaba računov pri mobilizaciji finančnega premoženja mora biti v skladu z zahtevami nacionalnega prava, ki se nanašajo na nastanek ali sprostitev pravic iz zavarovanja na tem finančnem premoženju.