Preden izvršitelj začne z rubežem, mora ugotoviti:
-
ali je dolžniku in upniku vročen sklep o izvršbi. To ugotovi iz odredbe sodišča ali iz izvršilnega spisa. Iz odredbe oziroma iz izvršilnega spisa mora biti razvidno, da je bil poskus vročitve sklepa o izvršbi neuspešen, če vročitev ni izkazana;
-
ali so glede stvari, ki so predmet rubeža pripombe o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevale izvršbo (odlog izvršbe, ustavitev izvršbe, zastavne pravice);
-
ali so in katere stvari so zoper istega dolžnika že zarubljene. To ugotovi izvršitelj iz rubežnih zapisnikov;
-
ali so stvari v posesti dolžnika ali upnika ali v posesti koga tretjega;
-
kakšne narave so stvari, zaradi odločitve o hrambi stvari, kolikor stvari z zaznambo ne bodo ostale pri dolžniku;
-
ali je za rubež določeno, da se opravi večkrat;
-
ali so predmet izvršbe predmeti, ki bi bili lahko izvzeti iz izvršbe.
Ugotovitve iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj zapisati kot uvodne v rubežni zapisnik.