Negotovinske vrednosti (tuja valuta, vrednostni papirji (menica, ček, obveznice, delnice, izžrebana srečka ipd.) hranilne knjižice in listine, ki se lahko vnovčijo ali za katere se dobi protivrednost (zadolžnice, zavarovalne police ipd.) in dragocenosti (dragulji, zlatniki, žlahtne kovine in izdelki iz njih), bankovci in kovanci, ki niso več v obtoku imajo pa numizmatično ali kovinsko vrednost, tuja valuta v zlatnikih ipd., ki so bile pri dejanju izvršbe ali zavarovanja izvršitelju izročeni ali so bili odvzeti ali jih je izvršitelj kako drugače sprejel ali prevzel in, ki se ne predajo neposredno upniku, izvršitelj hrani v sefu, ki ga za te namene najame ali že ima najetega pri banki.
Stvari iz prejšnjega odstavka se pri prevzemu v hrambo skrbno popišejo in natančno opišejo ter ocenijo.
Izvršitelj je dolžan za namene hrambe zagotoviti takojšnjo pritegnitev sodno zapriseženega cenilca tako da cenilec takoj opravi opis in cenitev stvari. Če to ni mogoče lahko izvršitelj opravi opis in cenitev sam, opis in cenitev pa pozneje odredi sodišče. Cenitev in opis stvari, ki jo opravi izvršitelj potrdi izvršitelj s svojim podpisom.