Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

Izdelava ali spreminjanje načrtov zaščite in reševanja za posamezne vrste nesreč ter določitev temeljnega načrta za posamezno nesrečo se praviloma določi v letnih načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni, lahko pa tudi z odločitvijo Vlade Republike Slovenije. O izdelavi ali spreminjanju občinskih načrtov zaščite in reševanja odloča župan.

Usklajevanje predloga temeljnega načrta z nosilci načrtovanja se izvede praviloma tako, da se jim pošlje v morebitne pripombe predlog temeljnega načrta, na katerega lahko v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, dajo pripombe in predloge. Predlog državnega načrta se pošlje ministrstvom in vladnim službam ter regijam, po potrebi pa tudi občinam. Predlog regijskega načrta se pošlje občinam in drugim nosilcem načrtovanja. Predlog občinskega načrta se pošlje nosilcem načrtovanja ter drugim izvajalcem, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ali zaščitnih ukrepov na območju občine. Pripombe in predlogi nosilcev načrtovanja in drugih izvajalcev se po presoji organa ali službe, pristojne za izdelavo načrta, vključijo v končni predlog načrta. Šteje se, da je predlog načrta poslan v pripombe nosilcem načrtovanja, če je predlog načrta javno objavljen na spletu, nosilci načrtovanja in drugi izvajalci nalog, pa so obveščeni o objavi ter roku za zbiranje pripomb oziroma predlogov.

Nosilci načrtovanja so dolžni predloge svojih načrtov zaščite in reševanja, dele načrtov ter dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitne ukrepe uskladiti s temeljnim načrtom v skladu s prejšnjim odstavkom. Če je temeljni načrt državni načrt, se predlog regijskega načrta in dokumentov uskladi z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, načrti in dokumenti občin pa z regijo oziroma pristojno izpostavo. Načrti in dokumenti organizacij se uskladijo z občino. Predloge načrtov, delov načrtov oziroma dokumentov za izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči se v skladu s tem odstavkom pošlje v morebitne pripombe Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostavi oziroma občinskemu organu, ki izdeluje temeljni načrt. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostava ali pristojni občinski organ mora v 30 dneh potrditi usklajenost predloga s temeljnim načrtom ali posredovati pripombe na predlog oziroma predlagatelja obvestiti, da bo zaradi utemeljenih razlogov svoje mnenje posredoval v razumnem času po izteku roka. V nasprotnem primeru se šteje, da je predlog načrta, del načrta oziroma dokument usklajen s temeljnim načrtom.

Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo pristojnim občinskim organom ter izpostavam dati podatke za izdelavo občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja oziroma ob spremembi dejavnosti. Ti podatki morajo obsegati opis izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo ali opis nesreče, iz katerega je razvidna približna količina izpusta nevarnih snovi, stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje, površina prizadetega območja, časovni potek, v katerem se lahko nepredvideni dogodek razvije v nesrečo, način obveščanja in alarmiranja zaposlenih in okoliških prebivalcev, ki so zaradi nesreče neposredno ogroženi, pristojnih organov in javnosti, pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče z navedbo opreme ter postopkov, ki bi se pri tem uporabili. Pristojni občinski organ ali izpostava morata občinski oziroma regijski načrt zaščite in reševanja zaradi večje nesreče z nevarnimi snovmi izdelati v enem letu po prejemu podatkov, določenih v tem odstavku, od organizacije.

Če iz podatkov organizacije iz prejšnjega odstavka izhaja, da organizacija ne more povzročiti večje nesreče z nevarno snovjo, določene v četrtem odstavku 3. člena te uredbe, lahko občina Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje predlaga, da se občinski načrt zaščite in reševanja za primer večje nesreče z nevarno snovjo v taki organizaciji ne izdela. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje o pobudi občine, odloči dokončno in v primeru, če je taka občina v obmejnem območju, o tem obvesti pristojni organ v sosednji državi članici Evropske unije.

Izdelava, usklajevanje, vzdrževanje in hranjenje načrtov zaščite in reševanja, delov načrtov oziroma dokumentov za izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči se izvaja praviloma elektronsko. Načrte se hrani v elektronski obliki na ustreznih medijih praviloma tako, da je možna njihova uporaba tudi v primeru razpada, blokad, okvar ali drugih motenj v elektronsko-komunikacijskih omrežjih ob nesrečah.