Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

Načrte zaščite in reševanja izdelajo država, občine, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu tudi: nosilci načrtovanja).

Kot državni načrt zaščite in reševanja po tej uredbi se izdela tudi regijski načrt zaščite in reševanja, s katerim se razdelajo za območje posamezne regije zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči iz državnega načrta zaščite in reševanja oziroma naloge zaščite in reševanja, ki se izvajajo ob nesreči, ki lahko prizadene večji del regije oziroma ki presega zmogljivosti občin na območju regije. Območja regij, ki predstavljajo geografsko in drugače povezan del območja države, se določijo s predpisi o organizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter predpisi o organizaciji opazovanja, obveščanja in alarmiranja, pri čemer so praviloma območja regij teritorialno enaka, kot so teritorialne pristojnosti izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: izpostava).

Z gospodarsko družbo, zavodom in drugo organizacijo (v nadaljnjem besedilu: organizacija) iz prvega odstavka tega člena je mišljena organizacija, ki mora zaradi narave svoje dejavnosti ali delovnih naprav in sredstev, ki jih uporablja v delovnem procesu, v skladu s to uredbo izdelati načrt zaščite in reševanja. Z organizacijo je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, določen v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in zmanjševanje njihovih posledic, ki mora izdelati načrt zaščite in reševanja ter organizacija, ki upravlja napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki in mora izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

Organizacije iz prejšnjega odstavka, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko neposredno ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali regijski načrti zaščite in reševanja.

Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni. Medsebojno morajo biti usklajeni tudi državni, regijski in občinski načrti zaščite in reševanja za isto vrsto nesreče.

Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.

Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma, če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti. Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.