3. člen
(razvrščanje in poimenovanje medu)
(1)
Med se razvršča v glavne tipe in se poimenuje:
a)
glede na izvor kot:
-
»nektarni med« ali »cvetlični med«, ki je pridobljen iz nektarja cvetov;
-
»manin med« ali »gozdni med«, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;
b)
glede na način pridobivanja oziroma predstavitve kot:
-
»med v satju«, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
-
»med s satjem« ali »deli satja v medu«, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
-
»samotok« (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
-
»točeni med«, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;
-
»prešani med«, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C, in
-
»filtrirani med«, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju neznačilnih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.
(2)
Poleg medu iz prejšnjega odstavka poznamo tudi med, ki ga poimenujemo »pekovski med« in je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Pekovski med ima lahko neznačilen okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret.