Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju pričakovane nestanovitnosti:
(a)
implicitna nestanovitnost delniških opcij za delnice podjetja, s katerimi se trguje, ali drugih instrumentov podjetja, s katerimi se trguje in ki imajo značilnosti opcij (na primer zamenljivi dolg), če obstajajo;
(b)
pretekla nestanovitnost cen delnic v zadnjem obdobju, ki je na splošno sorazmerno s pričakovanim trajanjem opcije (ob upoštevanju preostalega pogodbenega trajanja opcije in učinkov pričakovane predhodne izvršitve opcije);
(c)
kako dolgo se z delnicami podjetja javno trguje. Podjetje, ki je na novo uvrščeno na borzo, ima lahko visoko preteklo nestanovitnost v primerjavi s podobnimi podjetji, ki so uvrščena na borzo dlje časa. Dodatni napotki za podjetja, ki so na novo uvrščena na borzo, so podani spodaj;
(d)
težnja nestanovitnosti, da se vrne na povprečno vrednost, tj. svojo dolgoročno povprečno raven, in drugi dejavniki, ki kažejo, da se lahko pričakovana prihodnja nestanovitnost razlikuje od pretekle nestanovitnosti. Na primer, če je cena delnice podjetja izredno nihala v določenem opredeljivem obdobju zaradi neuspele ponudbe za prevzem ali obsežnega prestrukturiranja, tega obdobja pri izračunu pretekle povprečne letne nestanovitnosti ni treba upoštevati;
(e)
ustrezni in redni intervali opazovanja cen. Cene je treba opazovati dosledno, od obdobja do obdobja. Na primer, podjetje lahko uporabi končno ceno za vsak teden ali najvišjo ceno za teden, vendar ne sme uporabiti končne cene za nekatere tedne in najvišje cene za druge. Poleg tega morajo biti opazovane cene izražene v isti valuti kot izvršilna cena.