Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta

Na podlagi analize smernic, usmeritev za nadaljnje načrtovanje in usmeritev iz problemske karte se idejne rešitve podrobneje obdelajo tako, da se vsaka varianta iz sklepa o pripravi načrta enakovredno obdela. Na podlagi podrobneje obdelanih idejnih rešitev se opravi vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Pred tem se oblikuje enotna vrednostna lestvica, ki se uporabi za vrednotenje variant v okviru prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika vrednotenja, če je glede na prostorsko ureditev primerno, pa tudi v okviru ekonomskega vidika.

Po posameznih vidikih se opredelijo področja obravnave, cilji, merila, kazalniki in vrednostne lestvice z opisi značilnosti, ki so podlaga za razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice, na podlagi naslednjih izhodišč:

Predlog najustreznejše variante s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika temelji na rezultatih multikriterijske analize ali druge ustrezne metode vrednotenja ob upoštevanju vsebin, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebin, ki denarno niso merljive. Upoštevajo se vse, za določen vidik vrednotenja in glede na značilnosti prostorske ureditve bistvene vsebine. Za vrednotenje z ekonomskega vidika se na podlagi zbranih podatkov in ugotovitev vrednotenj iz 15. do 17. člena in morebitnih dodatnih informacij zagotovijo vsa potrebna izhodišča za preverjanje finančnih in ekonomskih posledic obravnavanih variant z analizo stroškov in koristi.

Na podlagi rezultatov vrednotenja po vseh vidikih se izdela sintezno vrednotenje, s katerim se primerjajo vse obravnavane variante in poda predlog najustreznejše variante. V sinteznem vrednotenju se vrednotijo vsebine, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebine, ki denarno niso merljive. Predlog najustreznejše variante temelji praviloma na rezultatih multikriterijske analize, v kombinaciji z analizo stroškov in koristi ali pridobljenih z drugimi ustreznimi metodami.

Pri določitvi vsebine in metode ter izvedbi sinteznega vrednotenja se upoštevajo naslednja izhodišča:

Predlogu najustreznejše variante se območje določi tako, da se zajamejo območja, za katera se glede na razpoložljive podatke in strokovne podlage za pripravo študije variant ocenjuje, da so potrebna za izvedbo prostorske ureditve, za njeno nadaljnje podrobnejše načrtovanje, izvajanje pripravljalnih del in ob upoštevanju možnih sprememb rešitev prostorske ureditve v fazi javne razgrnitve in obravnave načrta. Pri določitvi območja predloga najustreznejše variante se upoštevajo tudi območja, znotraj katerih lahko nosilci urejanja prostora določijo pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante. Območja variant se v analogni obliki prikažejo v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. V digitalni obliki se območje variant določi in prikaže v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.

Po opravljeni seznanitvi javnosti s študijo variant se pripravijo stališča do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti in občin s predlogi upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov pri nadaljnjem delu. Pripravi se poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju.

Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov iz prejšnjega odstavka se lahko spremenita ali dopolnita utemeljitev in obrazložitev ter se spremeni območje predloga najustreznejše variante in dodajo morebitni dodatni predlogi za nadaljnje optimizacije predloga najustreznejše variante v načrtu.