Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta

Na podlagi analize smernic, usmeritev za nadaljnje načrtovanje in usmeritev iz problemske karte se idejne rešitve podrobneje obdelajo tako, da se vsaka varianta iz sklepa o pripravi načrta enakovredno obdela. Na podlagi podrobneje obdelanih idejnih rešitev se opravi vrednotenje s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Pred tem se oblikuje enotna vrednostna lestvica, ki se uporabi za vrednotenje variant v okviru prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika vrednotenja, če je glede na prostorsko ureditev primerno, pa tudi v okviru ekonomskega vidika.

Po posameznih vidikih se opredelijo področja obravnave, cilji, merila, kazalniki in vrednostne lestvice z opisi značilnosti, ki so podlaga za razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice, na podlagi naslednjih izhodišč:

področja obravnave so za prostorsko ureditev bistvene zaokrožene vsebinske celote (poglavja), kakor npr. dejavnost v prostoru (poselitev, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo ipd.), okoljska sestavina (tla, relief, vegetacija, površinske vode ipd.), funkcionalno tehnična značilnost (npr. energetska učinkovitost ipd.) ali ekonomska vsebina;

cilji opredeljujejo čemu se pri načrtovanju prostorske ureditve sledi oziroma kaj se prizadeva uresničiti; naravnani morajo biti na načrtovano prostorsko ureditev; varianta prostorske ureditve, ki v večji meri zagotavlja uresničevanje ciljev, je ustreznejša;

merila so značilnost ali entiteta (obstoj nečesa) znotraj posameznega področja obravnave (npr. dostopnost do regionalnih središč ali gospodarskih con, vpliv na obstoječo in načrtovano poselitev, pomen za razvoj naselij v širšem območju; obstoj območij z varstvenimi režimi, obstoj ranljivih območij ipd.); predstavljajo okvir za presojo ustreznosti prostorske ureditve glede na zastavljene cilje; nanje se nanašajo kazalniki;

kazalniki opisujejo spremembe v okviru posameznih meril; izražajo se s količinsko ali kakovostno opredeljenim podatkom, s katerim se lahko oceni vrsta, obseg, smer ali pomen spremembe ali učinka, ki ga bo povzročila prostorska ureditev, ali oceni smotrnost prostorskih ureditev z vidika donosnosti in drugih ekonomskih meril (npr. število objektov, ki se rušijo, število regionalnih središč, ki jih bo povezala prometnica, dolžina poteka prek vodovarstvenega območja, število prečkanj vodotokov, površina in pridelovalni potencial trajno zasedenih kmetijskih zemljišč, število območij in objektov kulturne dediščine, na katera ima prostorska ureditev vpliv, in stopnja razvrednotenja varovanih vrednot, obseg in način poseganja v poselitvena območja ipd.); kazalniki obsegajo kazalnike in kazalce v skladu s pravili ekonomske stroke; so podlaga za ugotavljanje, kako način in v kolikšni meri se s posamezno varianto prostorske ureditve uresničujejo zastavljeni cilji; prednost imajo količinsko merljivi kazalniki, za vsebine, kjer to ni mogoče, se uporabijo smiselni opisi in strokovne ocene (kakovostno merljivi kazalniki);

vrednostne lestvice so imenske, urejenostne, razmične ali razmernostne lestvice ocen, s katerimi se lahko znotraj posameznega kazalnika, merila in področja obravnave razvrstijo posamezne variante prostorske ureditve glede njihove ustreznosti, ob upoštevanju vrste, obsega, smeri in pomena spremembe ali učinka, ki ga bo povzročila; praviloma se uporablja tri- ali petstopenjska lestvica;

opisi značilnosti, ki so podlaga za oceno oziroma razvrstitev variant v posamezni razred vrednostne lestvice, omogočajo pregledno prirejanje ocen posameznim variantam; nanašajo se na določen obseg ali pomen spremembe ali učinka;

razvrstitev v posameznih razred vrednostne lestvice se lahko dopolni z opredelitvijo vrstnega reda.

Predlog najustreznejše variante s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika temelji na rezultatih multikriterijske analize ali druge ustrezne metode vrednotenja ob upoštevanju vsebin, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebin, ki denarno niso merljive. Upoštevajo se vse, za določen vidik vrednotenja in glede na značilnosti prostorske ureditve bistvene vsebine. Za vrednotenje z ekonomskega vidika se na podlagi zbranih podatkov in ugotovitev vrednotenj iz 15. do 17. člena in morebitnih dodatnih informacij zagotovijo vsa potrebna izhodišča za preverjanje finančnih in ekonomskih posledic obravnavanih variant z analizo stroškov in koristi.

Na podlagi rezultatov vrednotenja po vseh vidikih se izdela sintezno vrednotenje, s katerim se primerjajo vse obravnavane variante in poda predlog najustreznejše variante. V sinteznem vrednotenju se vrednotijo vsebine, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebine, ki denarno niso merljive. Predlog najustreznejše variante temelji praviloma na rezultatih multikriterijske analize, v kombinaciji z analizo stroškov in koristi ali pridobljenih z drugimi ustreznimi metodami.

Pri določitvi vsebine in metode ter izvedbi sinteznega vrednotenja se upoštevajo naslednja izhodišča:

zagotovijo se preglednost in objektivnost vsebine in metode sinteznega vrednotenja;

metoda se predstavi kratko, jasno in razumljivo tudi širši strokovni javnosti;

opredelijo in utemeljijo se ključni cilji prostorske ureditve in ključna merila, ki se upoštevajo pri sinteznem vrednotenju variant in določitvi predloga najustreznejše variante;

izpostavijo se vsebine, ki jih je mogoče ovrednotiti z denarjem, in vsebine, ki denarno niso merljive;

vsebine vrednotenja po posameznih vidikih se v skupnem vrednotenju ne smejo podvajati ali ponavljati na način, ki bi preveč poudaril pomen posamezne vsebine;

predlagana najustreznejša varianta mora biti v danih pogojih optimalna rešitev, ki upošteva cilje prostorske ureditve in njeno funkcijo, sprejemljivost z vidika razvoja v prostoru in varstva okolja ter je sprejemljiva za lokalno okolje;

če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je predlog najustreznejše variante utemeljena rešitev.

Predlogu najustreznejše variante se območje določi tako, da se zajamejo območja, za katera se glede na razpoložljive podatke in strokovne podlage za pripravo študije variant ocenjuje, da so potrebna za izvedbo prostorske ureditve, za njeno nadaljnje podrobnejše načrtovanje, izvajanje pripravljalnih del in ob upoštevanju možnih sprememb rešitev prostorske ureditve v fazi javne razgrnitve in obravnave načrta. Pri določitvi območja predloga najustreznejše variante se upoštevajo tudi območja, znotraj katerih lahko nosilci urejanja prostora določijo pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante. Območja variant se v analogni obliki prikažejo v skladu z 2. točko četrtega odstavka prejšnjega člena. V digitalni obliki se območje variant določi in prikaže v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.

Po opravljeni seznanitvi javnosti s študijo variant se pripravijo stališča do pripomb in predlogov, danih v okviru seznanitve javnosti in občin s predlogi upoštevanja utemeljenih pripomb in predlogov pri nadaljnjem delu. Pripravi se poročilo o vključevanju javnosti in sprejemljivosti prostorske ureditve v lokalnem okolju.

Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov iz prejšnjega odstavka se lahko spremenita ali dopolnita utemeljitev in obrazložitev ter se spremeni območje predloga najustreznejše variante in dodajo morebitni dodatni predlogi za nadaljnje optimizacije predloga najustreznejše variante v načrtu.