Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 - ZTFI-UPB3; v nadaljevanju: ZTFI), kot na primer:
(a)
družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b)
nadrejeno investicijsko podjetje v 22. členu,
(c)
nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d)
upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e)
kreditno tveganje v 192. členu,
(f)
tržna tveganja v 192. členu,
(g)
operativno tveganje v 192. členu,
(h)
tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,
(i)
tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
»profil tveganosti borznoposredniške družbe« je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov,
(b)
»uprava« je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma poslovodstvo iz prvega odstavka 6. člena ZTFI,
(c)
»višje vodstvo« je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe,
(d)
»deželno tveganje« je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti,
(e)
»obrestno tveganje« je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,
(f)
»likvidnostno tveganje« je tveganje, ki vključuje:
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih,
-
tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij,
(g)
»likvidnostne rezerve« so visoko likvidna sredstva, ki borznoposredniški družbi omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer (»survival period«), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem borznoposredniška družba morala spremeniti svoj poslovni model,
(h)
»tveganje ugleda« je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,
(i)
»strateško tveganje« je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,
(j)
»kapitalsko tveganje« se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,
(k)
»tveganje dobičkonosnosti« se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.«.