(1)
Pooblaščene uradne osebe morajo opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje nalog zavoda.
(2)
Delo v manj ugodnem delovnem času je:
-
delo v neenakomerno razporejenem delovnem času;
-
delo v izmenah;
-
delo ob sobotah, nedeljah praznikih in drugih dela prostih dnevih;
-
delo v deljenem delovnem času;
-
delo preko polnega delovnega časa;
-
popoldansko in nočno delo.
(3)
Prerazporeditev pooblaščenih uradnih oseb na delo v manj ugodnem delovnem času v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti določi direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda.
(4)
Delovna mesta, na katerih poteka delo v manj ugodnem delovnem času, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(5)
Če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6)
Generalni direktor določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
(7)
Delovna obveznost v posameznih izmenah lahko traja največ 12 ur. Če je organizirana 12-urna nočna izmena, je treba zagotoviti 24-urni počitek.
(8)
V izjemnih razmerah lahko direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem odredi odložitev ali prekinitev letnega dopusta pooblaščenim uradnim osebam.