6. člen
(Pridobivanje dokazov)
(1)
Revizor najprej presodi, ali poročilo vsebuje vse predvidene informacije, ter nato izpolni zahteve 546. člena ZGD-1, ki mu nalaga, da preveri:
-
ali so navedbe v poročilu točne;
-
ali pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, vrednost izpolnitve družbe ni bila nesorazmerno visoka glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko so bili ti posli sklenjeni, in je bilo morebitno prikrajšanje nadomeščeno;
-
ali glede drugih dejanj, navedenih v poročilu, obstajajo okoliščine, ki nakazujejo bistveno drugačno presojo, kot jo je dalo poslovodstvo.
(2)
Pridobivanje dokazov o pravilnosti poročila temelji na poizvedovanju in analitičnih postopkih. Če revizor s preiskovanjem ali z analitičnimi postopki ni odkril znakov nepopolnega poročila, mu ni treba opravljati dodatnih postopkov o popolnosti navedb v poročilu.
(3)
Revizorjeva poizvedovanja pri poslovodstvu in drugih osebah v organizaciji po potrebi vključujejo zadeve, kot so:
-
spoznavanje sistema zagotavljanja popolnosti seznama z obvladujočo družbo povezanimi družbami, kot so opredeljene v 527. členu ZGD-1, in sicer predvsem poizveduje:
-
na kakšen način poslovodstvo pridobiva informacije o obvladujoči družbi in z njo povezanimi družbami;
-
na kakšen način se poslovodstvo prepriča o popolnosti informacij iz prejšnje alineje;
-
kdo v družbi je zadolžen za pripravo poročila in na kakšen način pridobiva informacije o obvladujoči družbi in z njo povezanimi družbami;
-
ali družba vodi ustrezno analitično evidenco po pravnih osebah, ki zagotavlja pravilnost in popolnost poročila;
-
spoznavanje sistema zagotavljanja popolnosti seznama poslov z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami, in sicer predvsem poizveduje:
-
ali družba vodi ustrezno analitično evidenco sklenjenih poslov z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami, ki so predstavljeni v poročilu;
-
ali obstaja sistem kontrol, ki zagotavlja pravilnost in popolnost poslov, evidentiranih v teh evidencah;
-
spoznavanje sistema zagotavljanja popolnosti seznama tistih poslov ali drugih dejanj, ki so bili sklenjeni oziroma opravljeni na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb, in sicer predvsem poizveduje:
-
na kakšen način poslovodstvo razume pojma »na pobudo« in »v interesu« ter ali poroča zgolj o takih poslih, ki predstavljajo oškodovanje, ali o vseh;
-
na kakšen način se pridobivajo informacije o takih poslih;
-
poizvedovanje o načinu določanja nadomestil za sklenjene posle, predstavljene v poročilu, ter o upoštevanju tržnih pogojev oziroma transfernih cen, in sicer predvsem poizveduje:
-
ali so obvladujoča družba ali z njo povezane družbe deležne enakih pogojev pri sklepanju poslov, kot tretje osebe:
-
če prihaja do odstopanj, kakšni so razlogi za to in ali so sprejemljivi;
-
poizvedovanje o poslih ali dejanjih, v zvezi s katerimi je težje opredeliti primernost nadomestila ali nastanek prikrajšanja, in sicer predvsem poizveduje:
-
ali poročilo vsebuje na primer enkratne posle, za katere ni mogoče pridobiti ustreznih tržnih informacij;
-
če taki posli obstajajo, kako poslovodstvo opravičuje primernost vrednosti posla in ali je pri določanju vrednosti uporabilo kakršnekoli objektivne kriterije;
-
če ni zaznati uporabe objektivnih kriterijev in taki posli ali dejanja lahko pomembno vplivajo na sprejem revizorjevega sklepa, revizor opravi dodatne postopke;
-
ugotavljanje razlogov za pomembna odstopanja v poslovanju z obvladujočo družbo ali z njo povezanimi družbami;
-
poizvedovanje o načinu vplivanja obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb na poslovne odločitve poslovodstva družbe, ki je pripravilo poročilo, ter o vlogi članov nadzornega sveta ali drugih, pristojnih za upravljanje pri tem, in sicer predvsem poizveduje:
-
ali obvladujoča družba ali z njo povezane družbe neposredno ali preko nadzornega sveta daje navodila poslovodstvu družbe; oziroma
-
ali je bilo v poslovnem letu poslovodstvu družbe neposredno od obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb oziroma preko nadzornega sveta naročeno, da se sklenejo posli, ki niso v interesu družbe.
(4)
Revizor pri članih nadzornega sveta ali drugih pristojnih za upravljanje poizveduje predvsem o:
-
popolnosti v poročilu predstavljenih povezanih družb z obvladujočo družbo;
-
pravilnosti in popolnosti razkritih poslov med družbo in obvladujočo družbo oziroma z njo povezanimi družbami;
-
oceni tveganja morebitnih napak zaradi prevar pri njegovi pripravi;
-
vlogi nadzornega sveta pri sprejemanju odločitev poslovodstva, in sicer poizveduje:
-
kateri od lastnikov je predlagal imenovanje posameznega člana nadzornega sveta;
-
ali je član nadzornega sveta tudi kateri od zaposlenih v obvladujoči družbi ali z njo povezanimi družbami oziroma kateri izmed lastnikov teh družb;
-
ali obvladujoča družba ali z njo povezane družbe preko nadzornega sveta daje navodila poslovodstvu družbe;
-
ali je bilo v poslovnem letu poslovodstvu družbe naročeno, da se sklenejo posli, ki niso v interesu družbe ali pomenijo njeno oškodovanje;
-
drugih zadevah, ki so lahko pomembne za revizorjevo presojo poročila.
(5)
Revizorjevi analitični postopki v zvezi z navedbami v poročilu po potrebi vključujejo zlasti:
-
ugotavljanje pomembnih medletnih odstopanj v poslovanju s posameznimi družbami, predstavljenimi v poročilu;
-
ugotavljanje skladnosti v poročilu predstavljenih poslov z analitičnimi evidencami družbe;
-
proučevanje odstopanj dejanskega stanja od pričakovanega.
(6)
Če se pridobljene informacije in podatki, do katerih je revizor prišel z opisanimi postopki, razlikujejo od tistih, ki so mu bili na razpolago v okviru revidiranja računovodskih izkazov, razišče razloge za ugotovljena odstopanja.