16. člen
(pogoji za oblikovanje obcestnega prostora in zasaditev)
(1)
Oblikovanje reliefa upošteva in se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme biti ostrih robov in prehodov v teren.
(2)
Krajinska ureditev mora povzemati vzorec vegetacijskih prvin. Zasaditev se smiselno navezuje na naravno zaledje.
(3)
Ohranjajo se kakovostni pogledi iz trase avtoceste in okoliške krajine na objekte kulturne dediščine, odprt prostor, obronke Haloz, obvodne koridorje in robove strnjene poselitve.
(4)
Na območju oskrbne postaje Podlehnik se uredita nasipa med avtocesto in obema platojema, ki se na zunanji strani zasadita z gručami manjših grmovnic v vrsti. Prometni otoki se parkovno uredijo in zasadijo z visokodebelno vegetacijo. Parkovno se uredijo tudi površine za oddih (počitek v senci, igro otrok in razgibavanje). Vzdolž vzhodnega platoja se vzpostavi sklenjen vegetacijski koridor, ki se zasadi z visokodebelno vegetacijo. Intenzivno se z drevnino zasadi površina ob severni strani vzhodnega platoja med avtocesto in deviacijo 0094-1,1-2.
(5)
Brežine ob mostovih čez potok Rogatnica, območje obvodnega koridorja reguliranega potoka Maceljčica in prestavljenih odsekov potoka Rogatnica ter poljske poti, ki prečkajo poplavna območja, se sonaravno zasadijo oziroma obsadijo z avtohtono vlagoljubno drevnino. Ob potoku Rogatnica naj zasaditev oblikuje 5-metrski obrežni pas.
(6)
Brežine cestnih objektov, območja priključkov, križišča in otoki v krožiščih se intenzivno zasadijo z avtohtono drevnino, preostale brežine cestnega telesa se zatravijo in zasadijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Med km 0 + 150 in km 0 + 700 se ob zahodni strani avtoceste vzpostavi koridor avtohtone vlagoljubne vegetacije.
(7)
Pri preoblikovanju reliefa ob zahodni strani avtoceste na območju priključka Zakl se spremenjena površina čim bolj prilagodi vsem naklonom in obliki hribine. Ustvarijo se bioinženirsko ozelenjeni nakloni, členjeni s skalnimi predeli. Za povečanje naravnega videza vkopnih skalnih sten se oblikujejo poličke, neenakomerno široke berme, vdolbine, poveča se hrapavost površine, zasadijo se rastna jedra, površina se ozeleni z rastno pulpo. Intenzivno se zasadi 10-metrski pas podnožja vkopne stene med km 9 + 930 in km 10 + 120.
(8)
Na novo nastali gozdni rob se sanira z zasaditvijo drevnine s široko ekološko amplitudo, širina pasu sanacije se prilagodi reliefu. Na območju predora se gozdni rob sanira za varovalno ograjo nad vstopnim in izstopnim portalom, širina sanacije pa se prilagaja naklonu terena. Nad krono brežin poteka sanacija gozdnega roba vsaj 5 m nad krono oziroma od vrha krone.
(9)
Netransparentni odseki protihrupnih ograj se ob zunanji strani vzdolžno zasadijo s skupinami dreves. Kjer ni dovolj prostora za zasaditev, se na zunanji strani posadijo vzpenjavke.
(10)
Oporni zidovi in oporne stene portala predora se z vrha zasadijo z vzpenjavkami. Kamniti oporni zidovi se ozelenijo z vodno travno setvijo.
(11)
Za zasaditev se uporabijo avtohtone rastlinske vrste, ki uspevajo v novih mikroreliefnih, mikroklimatskih in vodnih razmerah. Za ozelenitev skalnih sten z rastno pulpo se uporabi travna mešanica za zelo zahtevne rastne razmere.
(12)
Drevesa se ne sadijo v koridorjih visokonapetostnih daljnovodov. Pri zasaditvah se upošteva potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture, polje preglednosti cest in cestnih priključkov.
(13)
Vsi odseki obstoječih cest in poti ali drugih območij, ki po končani prostorski ureditvi ostanejo brez funkcije, se uredijo s poravnavanjem terena in skladno z rabo sosednjih zemljišč ali pa se zasadijo in rekultivirajo.
(14)
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki je izdelan v skladu z državnim prostorskim načrtom.