Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev hitre ceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Odbojne ograje na hitri cesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m, oziroma 1,10 m na mestih ščitenja podtalnice. Izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi oziroma protivetrnimi ograjami. Hitra cesta je omejena z varnostno žično ograjo min. višine 2,5 m.
Vmesni ločilni pas je zatravljen ali zasajen z nizkimi grmovnicami. Prekinitev sredinske zelenice za preusmeritev prometnih tokov je predvidena na mestih pred oziroma za večjimi objekti, toda ne več kot na 1700 - 2000 m v dolžini 110 m. Na teh mestih je načrtovana demontažna ograja.
Cestni objekti (nadvozi, podvozi, mostovi), portali predorov in pokritih vkopov ter cestna oprema morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Oporni zidovi in kamnite zložbe morajo biti oblikovani tako, da se čimbolj vključujejo v krajinsko podobo prostora in ustrezno obsajeni. Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente. Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju protivetrnih ograj na področju prehoda preko Vetrnega polja.
Za priključek mora biti izdelan krajinsko - ureditveni načrt.
Cestna vzdrževalna baza se nahaja severo-zahodno od tankovskih garaž in obsega:
Parkiranje za službena vozila je urejeno zahodno od objekta obratovodstva.
Skladišče posipnih materialov je namenjeno skladiščenju posipnih materialov za suho in mokro posipavanje. Predvidena največja zaloga je 200 t. Ob skladišču posipnih materialov se nahaja prostor za skladiščenje vnetljivih snovi. Ob območju cestne vzdrževalne baze je zagotovljenih 200 m2 površin za deponijo sredstev za oviranje prometa. Cestna vzdrževalna baza se prometno navezuje na obstoječo glavno cesto GI - 12. Dovoz na hitro cesto je možen preko priključka Vipava. Vidna izpostavljenost baze se mora ublažiti s primerno zasaditvijo, ki naj ima na severni strani baze tudi protivetrno varovalno funkcijo.
Posegi v obcestni prostor
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu. Nad pokritimi vkopi se ponovno vzpostavi naravna konfiguracija reliefa. Brežine vkopov in nasipov morajo biti razgibano oblikovane ter zvezno izpeljane v obstoječi teren. Na robovih vseh vkopov oziroma nasipov se izvede zaokrožitev, ki je odvisna od posamezne situacije, ob tem, da radij zaokrožitve ni manjši od 5 m. Posamezni ostanki terena, do katerih prihaja v primeru manjših vkopov, se odstranijo. Med gradnjo je potrebno ohraniti obstoječe mikroreliefne pojave, ki naj se vključijo v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Brežine morajo biti ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z vegetacijo.
Krajinski načrt v sklopu PGD/PZI projekta mora vsebovati situacijo, v kateri bo s pomočjo plastnic prikazano detajlno oblikovanje reliefa vzdolž celotne trase.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve sta zagotovitev čimvečje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (sklenjen gozdni sestoj, živice, posamezne skupine dreves, razgiban gozdni rob, obvodna vegetacija, košenice). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Območja nad pokritimi vkopi se pogozdijo.
Območja pod viadukti je treba po končani gradnji nemudoma sonaravno urediti.
V dolinskem dnu zasaditev upošteva tudi funkcionalne zahteve, ki jih narekuje vzpostavitev zaščitnega pasu vegetacije pred burjo in zaščitnega pasu vegetacije za zaščito kmetijskih zemljišč.
Pri izdelavi zasaditvenega načrta mora sodelovati pristojna gozdarska služba.
Vodnogospodarske ureditve
Regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije.
Dele vodotokov, ki po izvedbi regulacijskih del izgubijo pretočno funkcijo, se lahko ohrani oziroma uporabi kot nadomestni habitat, če je ta del korita ocenjen kot ekološko ustrezen, sicer pa se jih zasuje in površine uredi v skladu z njihovo predvideno rabo.
Vse odseke obstoječih cest, ki po izgradnji hitre ceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje), kjer ostanejo v funkciji ceste, pa so njihovi profili ustrezno prilagojeni novim obremenitvam, ostanke pa prav tako rekultivirani.