Če bi imel državljan, civilnopravna oseba, družbena organizacija ali kakšno drugo društvo državljanov podedovati zgradbo ali del zgradbe, ima tak dedič pravico izbrati v mejah, ki jih določa ta zakon (2. člen), izmed svojih in podedovanih zgradb ter delov zgradb tiste, ki jih namerava obdržati.
Če dedič ne izbere zgradb oziroma delov zgradb po prejšnjem odstavku v roku, ki mu ga določi za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, določi ta organ z odločbo, katere zgradbe oziroma kateri deli zgradb ostanejo dedičeva last v mejah, ki jih določa ta zakon.
Dokler dedič ne izbere ali dokler ni izdana pravnomočna odločba po prejšnjem odstavku, niso dovoljeni vpisi v zemljiške knjige na podlagi sodnega sklepa o dedovanju glede podedovanih zgradb in delov zgradb in tudi ni mogoče določiti za te zgradbe in dele zgradb davka od dediščine.
Zgradba ali del zgradbe, ki po prejšnjih odstavkih ne ostane dedičeva last, postane družbena lastnina.
Za tako zgradbo ali del zgradbe dobi dedič odškodnino po tem zakonu, če ni z mednarodno pogodbo, sklenjeno z državo, katere državljan je dedič, drugače določeno.