V tem standardu so uporabljeni nekateri izrazi, ki jih je treba razložiti in opredeliti.
a)
Delujoči trg je trg, na katerem se transakcije za sredstvo izvajajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno zagotavljajo informacije o cenah.
b)
Tržni način je tehnika ocenjevanja vrednosti, pri kateri se upoštevajo cene in druge ustrezne informacije, ki nastanejo na podlagi tržnih transakcij, ki vključujejo enaka ali primerljiva (podobna) sredstva ali skupino sredstev in obveznosti.
c)
Stroškovni način je tehnika ocenjevanja vrednosti, ki izraža znesek, ki bi se trenutno zahteval za nadomestitev storitvene zmogljivosti sredstva (pogosto imenovana tudi dnevna nadomestitvena vrednost). Ta tehnika se praviloma ne uporablja za ugotavljanje poštene vrednosti pri računovodskem poročanju.
č)
Na donosu zasnovani način je tehnika ocenjevanja vrednosti, s katero se prihodnji zneski (denarni tokovi) pretvorijo v en trenutni (diskontirani) znesek. Merjenje poštene vrednosti je določeno na podlagi vrednosti, ki jo določajo trenutna tržna pričakovanja glede teh prihodnjih zneskov.
d)
Največja in najboljša uporaba pomeni uporabo nefinančnega sredstva pri udeležencih na trgu, s katero bi se najbolj zvišala vrednost sredstva ali skupine sredstev in obveznosti, v okviru katerih bi se sredstvo uporabilo.
e)
Vložki so predpostavke, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih, kot sta:
a)
tveganje, povezano s posamezno tehniko ocenjevanja vrednosti, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti (kot je model določanja cen);
b)
tveganje, povezano z vložki v tehniko ocenjevanja vrednosti.
Ločimo med opazovanimi in neopazovanimi vložki.
f)
Opazovani vložki so vložki, ki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah, in izražajo predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.
g)
Neopazovani vložki so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z upoštevanjem najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.
h)
Vložki ravni 1 so kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva,do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja.
i)
Vložki ravni 2 so vložki, ki niso kotirane cene, vključene na raven 1, in jih je mogočeneposredno ali posredno opazovati za sredstvo.
j)
Vložki ravni 3 so neopazovani vložki za sredstvo.
k)
Transakcijski stroški so stroški prodaje sredstva na glavnem ali najugodnejšem trgu za sredstvo, ki izhajajo neposredno iz odtujitve sredstva in neposredno iz te transakcije ter so bistveni zanjo, vendar jih organizacija ne bi imela, če odločitev o prodaji sredstva ne bi bila sprejeta.
l)
Glavni trg je trg z največjim obsegom in ravnjo dejavnosti za sredstvo ali obveznost.
m)
Najugodnejši trg je trg, na katerem se najbolj zviša znesek, ki bi se prejel za prodajo sredstva, ali najbolj zniža znesek, ki bi se plačal za prenos obveznosti, potem ko se upoštevajo transakcijski stroški in stroški prevoza.