Nadomestljive vrednosti posameznega sredstva ni mogoče določiti, če:
(a)
se za vrednost sredstva pri uporabi ne more oceniti, da je blizu njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (na primer, če prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe sredstva ni mogoče oceniti kot zanemarljive), in
(b)
sredstvo ne ustvarja denarnih pritokov, v glavnem neodvisnih od pritokov, ki jih ustvarjajo druga sredstva ali skupine sredstev.
V takšnih primerih je vrednost pri uporabi in s tem nadomestljivo vrednost mogoče določiti zgolj za denar ustvarjajočo enoto sredstva.
Primer
Rudarsko podjetje ima zasebno železnico za podporo rudarskim dejavnostim. Zasebna železnica se lahko proda zgolj po odpadni vrednosti in ne ustvarja denarnih pritokov, ki bi bili v veliki meri neodvisni od denarnih pritokov iz drugih sredstev rudnika.
Nadomestljive vrednosti zasebne železnice ni mogoče oceniti, ker njene vrednosti pri uporabi ni mogoče določiti in se verjetno razlikuje od odpadne vrednosti. Zato podjetje oceni nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji pripada zasebna železnica, to je rudnika kot celote.