Nadomestljiva vrednost se določi za posamezno sredstvo, razen če sredstvo ne ustvarja denarnih pritokov, v glavnem neodvisnih od tistih, ki jih ustvarjajo druga sredstva ali skupine sredstev. V takšnem primeru se nadomestljiva vrednost določi za denar ustvarjajočo enoto, ki ji pripada sredstvo (glej 65.–103. člen), razen če je:
(a)
poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, višja od njegove knjigovodske vrednosti ali
(b)
vrednost sredstva pri uporabi mogoče oceniti tako, da je blizu njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, pri čemer je mogoče to pošteno vrednost izmeriti.