Mnoge ocene, ki jih je razvila sedanja praksa, neformalno že vključujejo elemente pričakovanih denarnih tokov. Od računovodij se tudi pogosto zahteva, da izmerijo sredstvo le z omejenimi informacijami o verjetnosti možnih denarnih tokov. Na primer, računovodja se lahko znajde v naslednjih okoliščinah:
(a)
ocenjeni znesek je med 50 DE in 250 DE, vendar nobena vrednost v tem razponu ni bolj verjetna kot katera koli druga vrednost. Na podlagi te omejene informacije je pričakovani denarni tok 150 DE [(50 + 250)/2];
(b)
ocenjeni znesek je med 50 DE in 250 DE, in najbolj verjetna vrednost je 100 DE. Vendar pa ni znana verjetnost, ki se pripisuje vsaki od teh vrednosti. Na podlagi te omejene informacije je pričakovani denarni tok 133,33 DE [(50 + 100 + 250)/3];
(c)
ocenjena vrednost bo 50 DE (10-odstotna verjetnost), 250 DE (30-odstotna verjetnost) ali 100 DE (60-odstotna verjetnost). Na podlagi te omejene informacije je pričakovani denarni tok 140 DE [(50 × 0,10 ) + (250 × 0,30 ) + (100 × 0,60 )].
V vsakem primeru pričakovani denarni tok verjetno zagotavlja boljšo oceno vrednosti pri uporabi kot najmanjša, najbolj verjetna ali največja vrednost sama zase.