Uredba o državnem prostorskem načrtu za sončni elektrarni Zlatoličje-Formin

Onesnaževanje tal je treba preprečiti. Pri načrtovanju oziroma izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal.

Pri posegih je treba tla varovati in z njimi trajnostno ravnati tako, da se ohranijo njihova različnost, kakovost ter sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev. Posegi v tla ali na njih z odstranjevanjem krovnih in spodnjih plasti se izvedejo tako, da se degradira čim manj tal ter ohranita rodovitnost in količina tal. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo ureditve tal, načrtovane na način, ki ne poslabša njihovega prvotnega stanja. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Treba je zagotoviti strokovni nadzor nad uspešnostjo izvajanja sanacije tal in stanja tal. Po končanih posegih se mora strokovno preveriti stanje tal z namenom, da se ugotovi, ali je bila sanacija degradiranih tal zaradi posegov ustrezno in učinkovito izvedena. Pisno se mora strokovno dokumentirati primerjava stanja tal pred in po posegih.

Na območju gradbenih posegov je treba sloje tal odstraniti po horizontih oziroma slojih. Velikost površine naenkrat odstranjenih slojev tal je treba omejiti z možnostjo ponovne uporabe oziroma shranjevanja do uporabe, ločeno po slojih ali horizontih, da se ohranita rodovitnost in količina tal. Prednostno se neonesnaženi zemeljski izkopi uporabijo v prvotnem stanju na kraju, kjer so bili izkopani. Vsa dela, vezana na odstranitev, lokacije shranjevanja zemeljskih izkopov do porabe in morebitno začasno skladiščenje zemeljskih izkopov, morajo potekati pod nadzorom agronoma ali strokovnjaka s področja varstva tal.

Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, ki nima nevarnih lastnosti in ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin ter jo je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, treba varovati pred trajno izgubo, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se zemeljski izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan.

V primeru začasnega skladiščenja rodovitnega dela tal oziroma shranjevanja do njene ponovne uporabe je predvidena višina začasno skladiščenega rodovitnega dela tal 1,5 m. Ob časovno krajšem začasnem skladiščenju oziroma shranjevanju je ta višina lahko tudi 2,5 m oziroma do takšne višine, da gradbena in transportna mehanizacija ne tlači rodovitnega dela, ki je že začasno skladiščen oziroma shranjen. V primeru, da je čas začasnega skladiščenja oziroma shranjevanja rodovitnega dela tal daljši od treh mesecev, je treba lokacijo začasnega skladiščenja oziroma shranjevanja ustrezno oblikovati in zatraviti, da se preprečijo zapleveljenje ter vodna in vetrna erozija. Začasno skladiščenje oziroma shranjevanje rodovitnih tal se ne sme oblikovati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih.

Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela naj se omejijo na čim manjšo površino in globino tal in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se ta ne poškodujejo. Treba je preprečiti vse poškodbe tal, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega ravnanja z rodovitno zemljo, mešanja horizontov in podobno.

Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Oskrba delovnih strojev z gorivi ali mazivi in njihovo parkiranje med izvajanjem posega morata potekati tako, da je preprečeno uhajanje, izcejanje ali izpuščanje teh snovi v okolje. Ob morebitnem uhajanju, izcejanju ali izpustu teh snovi je treba goriva in maziva zadržati in poskrbeti za njihovo varno odstranitev.

Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za začasno skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. V primeru razlitja nevarnih tekočin se onesnaženje omeji, kontaminirano (ali onesnaženo) zemljino odstrani in odda zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov.

Pri uporabi neonesnaženega dela tal in drugega naravno prisotnega materiala, izkopanega med gradbenimi deli, in pri morebitni uporabi delov tal in drugega naravno prisotnega materiala, ki bo pripeljan od drugod, je treba upoštevati predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, ter področje obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov.

Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu.

Pri posegih je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč. Vplive, povezane z erozijo tal, je treba ustrezno zmanjšati (na primer ustrezno odvodnjavanje, stabilizacija terena).

Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine.