Akt o ustanovitvi delovne organizacije oziroma samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo lahko določa, da mora delovna organizacija oskrbovati s surovinami, polizdelki ali gotovim blagom ali energijo predvsem ustanovitelja; da mora predvsem ustanovitelju zagotavljati prevoz za njegove potrebe; da mora prodajati ustanoviteljevo blago ali mu opravljati posamezne storitve; da ne sme brez privolitve ustanoviteljeva spremeniti dejavnosti ali sedeža, če bi bilo s tem oteženo uresničevanje njegovega interesa, zaradi katerega je ustanovil delovno organizacijo, kakor tudi druge pravice, ki se uresničujejo z združevanjem dela in sredstev v skladu s tem zakonom.
Pravice iz prvega odstavka tega člena so lahko določene tudi v posebnem samoupravnem sporazumu, ki ga skleneta ustanovitelj in delovna organizacija v ustanavljanju. Zaradi teh pravic delovna organizacija v ustanavljanju ne sme priti v neenakopraven položaj na enotnem jugoslovanskem trgu v primerjavi s položajem drugih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo.
Po konstituiranju delovne organizacije imajo delavci pravico začeti pred sodiščem združenega dela postopek za spremembo pravic ustanovitelja iz prvega in drugega odstavka tega člena, če menijo, da je z njimi kršena njihova enakopravnost pri opravljanju njihove dejavnosti.
Ne glede na prvi odstavek tega člena mora imeti družbenopolitična skupnost kot ustanoviteljica z zakonom določene pravice samo nasproti delovni organizaciji, ki opravlja dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena ali zadeve, ki so pomembne za izpolnjevanje njenih nalog.