na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča
UPRS Sodba in sklep I U 30/2023-10 - trošarine - vračilo trošarine - gradbeništvo - vračilo trošarine za energente - pravni interes - uporaba prava EU - nedoločen pravni pojem
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
11.6.2025
OPRAVILNA ŠTEVILKA
UPRS Sodba in sklep I U 30/2023-10
INTERNA OZNAKA
UP00091891
SENAT, SODNIK
mag. Jožica Češnovar
SIMILARDOCS
UPRS Sodba I U 1459/2018-24 ^^^ UPRS Sodba in sklep I U 131/2022-12 ^^^ UPRS Sklep in sodba I U 1126/2022-9
INSTITUT VSRS
trošarine - vračilo trošarine - gradbeništvo - vračilo trošarine za energente - pravni interes - uporaba prava EU - nedoločen pravni pojem
PODROČJE VSRS
CARINE - UPRAVNI SPOR
IZREK
I. Tožba se zavrže v delu, ki se nanaša na prvi stavek 1. točke in 2. točke izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42331-52268/2021-8 z dne 22.10.2021.
II. V ostalem se tožba zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
II. V ostalem se tožba zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
JEDRO
Pojem "statični delovni stroji" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in zato ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji. Posledično tožnik neutemeljeno trdi, da je davčni organ kršil dolžnost primarne in neposredne uporabe prava EU oziroma načelo lojalne razlage prava EU.
Statičnost je namreč po zgoraj citirani določbi ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
Po ustaljeni razlagi tukajšnjega sodišča, se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
Sodišče se s tožnikovo razlago ne strinja in pritrjuje toženki, da to ne velja v situaciji, ko se gradbena mehanizacija uporablja za negradbene namene, kot je to v primeru tožnika.
Posledično država članica pravilno uporabi svojo diskrecijsko pravico, tudi v primeru, če bi določbo 8/2-c Direktive v nacionalno zakonodajo implementirala na način, ki bi bil ožji od besedila Direktive in tožnik ob takšni implementaciji ne bi mogel zahtevati primarne in neposredne uporabe določbe 8/2-c Direktive.
Pri navedenih pojmih (statični delovni stroji, omejeno mobilni delovni stroji) se gre za nedoločne pravne pojme, katerih uporaba v predpisih po ustavnosodni praksi ni prepovedana. Stopnja nedoločnosti ob tem ne sme biti previsoka, ampak mora pristojni organ oziroma sodišče z uporabo ustaljenih metod razlage pravnih norm nedoločnemu pravnemu pojmu dati vsebino, ki je skladna z Ustavo in zakonom. Prav to je storilo Vrhovno sodišče v že omenjeni sodbi X Ips 79/2020 z dne 17. 2. 2021, enako pa izhaja tudi iz obrazložitve te sodbe zgoraj.
Statičnost je namreč po zgoraj citirani določbi ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
Po ustaljeni razlagi tukajšnjega sodišča, se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
Sodišče se s tožnikovo razlago ne strinja in pritrjuje toženki, da to ne velja v situaciji, ko se gradbena mehanizacija uporablja za negradbene namene, kot je to v primeru tožnika.
Posledično država članica pravilno uporabi svojo diskrecijsko pravico, tudi v primeru, če bi določbo 8/2-c Direktive v nacionalno zakonodajo implementirala na način, ki bi bil ožji od besedila Direktive in tožnik ob takšni implementaciji ne bi mogel zahtevati primarne in neposredne uporabe določbe 8/2-c Direktive.
Pri navedenih pojmih (statični delovni stroji, omejeno mobilni delovni stroji) se gre za nedoločne pravne pojme, katerih uporaba v predpisih po ustavnosodni praksi ni prepovedana. Stopnja nedoločnosti ob tem ne sme biti previsoka, ampak mora pristojni organ oziroma sodišče z uporabo ustaljenih metod razlage pravnih norm nedoločnemu pravnemu pojmu dati vsebino, ki je skladna z Ustavo in zakonom. Prav to je storilo Vrhovno sodišče v že omenjeni sodbi X Ips 79/2020 z dne 17. 2. 2021, enako pa izhaja tudi iz obrazložitve te sodbe zgoraj.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.