Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško

Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma podatki o poplavnih dogodkih.

Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Vsi omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi posegi. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nove karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. Vsi protipoplavni ukrepi na vodotokih, morajo biti načrtovani in izvedeni na način, da ne poslabšajo stanja narave. Čas izvedbe ukrepov se prilagodi življenjskim ciklom rib (ureditvena dela naj se ne odvijajo v času drstitve). Ureditev mora biti čim bolj sonaravna (npr. kamnita zložba), izvede se na način, da ne bo prihajalo do erozije bregov. Gole brežine je potrebno (kjer je to možno) čim prej ozeleniti z avtohtonim rastlinjem. Dinamika vodnega toka naj se ne spreminja, zagotovljen naj bo zvezni vodni tok, ki omogoča neoviran prehod vodnim organizmom. Kjer poseg v brežine in strugo vodotoka ni nujno potreben, naj se ga ne izvaja. Ohranja naj se zveznost avtohtone obrežne vegetacije. V primeru posegov v strugo vodotoka naj se ta uredi tako, da bo končno stanje čim bolj enako izvornemu. Naplavine se čisti po potrebi. Čas čiščenja (poseg v vodotok) naj se prilagodi življenjskim ciklom rib (dela naj se ne izvajajo v času drstitve) in navadnega koščaka, kjer je evidentiran (dela naj se ne izvajajo v času parjenja – oktober in november).

Začasni omilitveni ukrepi se določijo za vsako EUP, kjer je predvidena širitev, razen za EUP ali del enote, ki sega v razred visoke poplavne nevarnosti. Za vsako tako EUP je potrebna dodatna hidrološko-hidravlična presoja, ki natančno določa potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti glede na lokacije in gabarite morebitnih objektov in dejavnosti, ki se bodo v objektih izvajale.

EUP: LAU-59, LAU-39, Laško – območje med cesto v Debro in Celjsko cesto. Ob upoštevanju izvedbe protipoplavnih zidov je za prihodnje stanje območje največ v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane oziroma druge ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi predpisi, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,

EUP: LAU-63, LAU-64, LAU-58, LAU-57, LAU-56, LAU-62, LAU-55 (del), Laško – območje med Celjsko cesto in železniško progo. Ob upoštevanju izvedbe protipoplavnih zidov (ali drugih ukrepov) je za prihodnje stanje območje največ v razredu preostale poplavne nevarnosti. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane (oziroma druge) ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi prepisi in uredbami, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,

EUP: LAU-40, Laško – območje med Badovničevo ulico in potjo na Šmohor. Območje je v sedanjem stanju izven razredov poplavne nevarnosti, prav tako je tudi za prihodnje stanje. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena,

EUP: LAU-75, LAU-55 (del), Laško – območje med Savinjo in cesto Pod Gradom (naproti Thermana parka Laško). Območje LAU-75 je v sedanjem stanju v majhnem zahodnem robnem delu v vseh razredih poplavne nevarnosti, večji del pa je izven razredov poplavne nevarnosti. Območje LAU-55 (del) je v sedanjem stanju večinoma v velikem razredu poplavne nevarnosti, v manjšem delu pa v ostalih razredih poplavne nevarnosti, del pa tudi izven razredov poplavne nevarnosti. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena. Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predlagane (oziroma druge) ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, skladno z veljavnimi prepisi in uredbami, glede na gabarite objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,

EUP: LAU-73, LAU-67, Laško – območje med Jagočami in Savinjo. Območje je v sedanjem stanju v vseh razredih poplavne nevarnosti, manjši del pa je izven razredov poplavne nevarnosti. Zaradi bližine dosega poplavne vode je potrebno ob gradnji paziti, da se ne poslabša poplavna varnost okoliškega terena. Pred pričetkom gradnje je potrebno skladno z veljavnimi predpisi izvesti ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, če so le-ti potrebni glede na lokacije in gabarite morebitnih objektov in dejavnosti, ki se bodo v njih izvajale,

EUP: SM-2, UD-1, Udmat. Večinoma so območja za poselitev izven dosega poplavnih vod, razen nekaterih, ki so blizu oziroma v dosegu možnih poplav. Za ureditev se predvideva regulacija ovinka, ki bo povzročil majhen spust gladin na tem lokalnem območju. Ko bo ta ukrep izveden, bo gradnja na vsem območju mogoča. V nasprotnem primeru je pred gradnjo potrebno zagotoviti nadvišanje na poplavno varno koto in ob gradnji ne poslabšati obstoječih pretočnih razmer Savinje,

EUP: SV-2, SV-5, Sevce. Pred začetkom gradnje je predlagan dvig kote terena (kjer bi bili novi objekti v dosegu poplav) na poplavno varno koto (pri stacionaži km 9+300 je kota Q100 213.48 mnv). Dvig terena na tem odseku bi povzročil lokalen dvig gladine za 3 cm,

EUP: RIU-3, RIU-4(del), RIU-5(del), RIU-6, RIU-9(del), RIU-10, Rimske Toplice – Šmarjeta. Za bencinski servis in stavbo kampa se izvede nasutje, ki bo ščitilo tudi naselje Šmarjeta pred 100-letnimi poplavami. Ostale ureditve se uredijo na obstoječem terenu in so prilagojene poplavnemu režimu območja, tako da se ne zmanjšuje retenzijskih površin. V čim večji meri se ohranja naravna konfiguracija terena in obstoječe zasaditve ob Savinji. Kota Q100 je v profilu P111 (km 8+293) 211.47 mnv. Zaradi nasipanja se lahko pričakuje lokalen dvig gladine za 5–6 cm,

EUP: RIU-19, RIU-20 in delno OP

Pri izvedbi prestavitve ceste je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, da ne bo prihajalo do onesnaženja Savinje. Vsi posegi v bližino struge naj se izvajajo s kopne in ne vodne strani. V strugo Savinje naj se posega le po potrebi, ko ni drugih možnih tehničnih rešitev. Potrebno je preprečiti vsakršno odlaganje odpadkov v strugo. Lokacije začasnega odlaganja odpadkov naj se umesti stran od struge, da se prepreči morebitno onesnaženje. Vse površine, ki se nahajajo v višjeležečih kotah od kote Q100 letne povratne dobe je potrebno urediti z gravitacijsko odvodnjo. Le-ta naj bo ločena od odvodnega sistema območja, ki se nahaja pod koto protipoplavnega varovalnega zidu in katerega odvodnjo je potrebno reševati z izvedbo meteorne kanalizacije in črpališča. Obratovanje črpališča se predvideva v trenutku, ko zaradi gladine visoke vode ne bo možno gravitacijsko odvajati padavinskih voda. Morebitne lovilce olj v cestnem telesu naj se redno čisti. Vsi odvodni kanali naj bodo opremljeni s povratno zaporo.

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz vodnogospodarskih študij za območje Rimskih Toplic, ki so:

odstranitev obstoječega mostu,

nadvišanje obstoječih cest,

izgradnja nasipov,

izgradnja visokovodnih zidov,

izvedba dovozne rampe in

ureditev odvodnje zalednih voda,

vsi omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred ali najkasneje sočasno z načrtovanimi posegi,

Z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti območja obravnave je potrebno obstoječi most preko Savinje odstraniti, saj s svojo konstrukcijo povzroča zajezbe in slabo hidravlično stanje vodotoka. Vsi objekti, ki se nahajajo v neposredni bližini novo načrtovanega mostu, morajo biti poplavno varni tako, da se v okviru novega mostu načrtuje takšne protipoplavne ukrepe, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost teh objektov – ukrepi so predstavljeni v prejšnjem omilitvenem ukrepu. Svetli profil mostu mora zagotavljati prevajanje nivo poplavnih voda Q100. Vsi elementi mostu morajo biti utrjeni in v prostor umeščeni tako, da bodo odporni na erozijsko delovanje Savinje,

Novi most preko Savinje naj se načrtuje in izvede tako, da izvedba ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Pri temeljenju podpor premostitvene konstrukcije je potrebno upoštevati erozijsko delovanje vodotoka in stebre ustrezno utrditi. Pri tem naj se v okolici stebra ohrani naravno strugo (brez dodatnega utrjevanja, v kolikor to ni potrebno),

– Pri poseganju v brežine pri gradnji mostu preko Savinje je potrebno brežine vodotoka po končanih delih zatraviti in zasaditi z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo. Zavarovanje brežin v območju premostitve mora biti v čim večji možni meri načrtovano z uporabo naravnih materialov, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. Na delih zavarovanj, ki se vgrajujejo na betonsko podlago, mora biti načrtovana izvedba s poglobljenimi fugami, oziroma tako, da beton ne bo viden.

EUP: ZM-8, Obrežje pri Zidanem Mostu. Predvideno območje širitve proizvodnih dejavnosti je ravno na robu dosega poplavne vode. V kolikor bo predvidena gradnja izven dosega poplavne vode in ob gradnji ne bo prišlo do poslabšanja pretočnih razmer Savinje, bo gradnja mogoča brez dodatnih omilitvenih ukrepov. Kota Q100 je tu približno 199,3 mnv.

Na poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Za vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.