(1)
Na območju OL se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(2)
Dediščina se varuje glede na tip (kulturna krajina, arheološka, naselbinska, vrtnoarhitekturna, stavbna, memorialna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine, se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.
(4)
Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5)
Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.
(6)
Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se v največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(7)
Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(8)
Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.