5. člen
(posebni primeri izvzetja radioaktivnih snovi)
(1)
Za radionuklide, ki jih tabeli 1 in 3 iz priloge te uredbe ne vsebujeta, pristojni organ ravni izvzetja za aktivnosti in specifične aktivnosti določi tako, da za njihove ravni izvzetja prevzame ravni izvzetja tistih radionuklidov iz tabel 1 in 3 iz priloge te uredbe, ki so po radiotoksičnosti najbolj podobni tem radionuklidom.
(2)
Radionuklidi se po radiotoksičnosti razvrščajo v naslednje skupine:
-
prva skupina: raven izvzetja ≤ 104 Bq;
-
druga skupina: 104 Bq < raven izvzetja ≤ 105 Bq;
-
tretja skupina: 105 Bq < raven izvzetja ≤ 106 Bq;
-
četrta skupina: 106 Bq < raven izvzetja ≤ 107 Bq in
-
peta skupina: raven izvzetja >107 Bq.
(3)
Kadar izvajanje sevalne dejavnosti vključuje materiale z različnimi umetnimi radionuklidi, je pogoj za izvzetje izpolnjen, če za radionuklide v radioaktivni snovi velja vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
&fbco;binary entityId="716994e7-a8df-4af7-8e14-65b426c67089" type="png"&fbcc;
ali
&fbco;binary entityId="3dccb7a8-ee4a-43ff-bd05-56f6804a1d15" type="png"&fbcc;
pri čemer je:
-
A(i) aktivnost posameznega radionuklida,
-
IVA(i) raven izvzetja za aktivnost posameznega radionuklida,
-
KA(i) specifična aktivnost radionuklida in
-
IVKA(i) raven izvzetja za specifično aktivnost posameznega radionuklida.
(4)
Kadar ni mogoče drugače, se pogoj iz prejšnjega odstavka preveri na podlagi najboljših ocen sestave zmesi radionuklidov.
(5)
Vrednosti v tabeli 2 iz priloge te uredbe veljajo posamezno za vsak radionuklid predhodnik.