2. člen
(izrazi)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
akutno obsevanje je enkratna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki praviloma ni daljša od dveh dni;
2.
človeška napaka je napaka, ki jo je naredil ali povzročil človek s svojim ukrepom zaradi napačnega razumevanja procesa ali napačne presoje stanja. Nastane lahko tudi z nehoteno izvedbo ali opustitvijo nekega ukrepa;
3.
človeški dejavniki so elementi razmerja med človekom in njegovim delom, npr. dejavniki, ki vplivajo na to, kako bo operater v komandni sobi sposoben uporabljati pisne postopke: čitljivost, slovnica, usposabljanje, zunanji pritiski ipd;
4.
dejavniki tveganja so SSK, človeške dejavnosti, povezane z obratovanjem (upravljanje, vzdrževanje, preizkušanje), zunanji dogodki ipd., ki vplivajo na stopnjo tveganja objekta;
5.
deterministična varnostna analiza je varnostna analiza, izvedena z uporabo determinističnih metod;
6.
deterministični učinki sevanja so klinično ugotovljive okvare obsevanega organa, tkiva ali organizma zaradi poškodbe celic. Za nastanek takega učinka so določljive vrednosti doz, pri katerih se pojavi. Nad temi vrednostmi doz pa velja, da večja kot je vrednost doze, večji je deterministični učinek;
7.
dogodek brez posledic je splet okoliščin, ki lahko povzročijo neustrezno dejanje ali dogodek in posledično ogrožanje sevalne ali jedrske varnosti, varnosti delavcev ali razpoložljivosti objekta;
8.
dogodek je pripetljaj, ki ga povzroči naravni dogodek, človeška napaka ali dejanje, nepravilni pisni postopek ali navodilo, okvara opreme, obratovalna napaka ali projektna neustreznost, in lahko ogroža sevalno ali jedrsko varnost. Dogodek vodi v pričakovan obratovalni dogodek ali v stanje nesreče. Pri tem se lahko delno ali v celoti sprožijo varnostne funkcije;
9.
evakuacija je začasen in organiziran umik ljudi ob izrednem dogodku z nekega območja v izognitev dozam, ki presegajo intervencijske nivoje, in neželeni izpostavitvi ionizirajočemu sevanju;
10.
interval pregleda ali preizkušanja je obdobje, v katerem se izvedejo vsi predvideni pregledi in preizkusi na izbrani opremi;
11.
izogibna doza je ocenjena vrednost razlike med dozo, ki je posledica izrednega dogodka brez izvajanja intervencijskih ukrepov, in dozo zaradi izrednega dogodka ob izvajanju intervencijskih ukrepov;
12.
jodna profilaksa je zaužitje neradioaktivnega joda pred nastankom izrednega dogodka ali takoj po njem, da se zavaruje ščitnica pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej;
13.
klasifikacija je razvrščanje SSK v varnostne razrede glede na njihovo pomembnost za jedrsko varnost;
14.
konfiguracija SSK v sevalnem ali jedrskem objektu je prikaz položaja posameznih SSK glede na fizično postavitev in operabilnost. Odvisna je od postavitve SSK, ki je v obratovanju, je pripravljen na obratovanje na katero koli zahtevo ali pa ni na razpolago zaradi preizkušanja, vzdrževanja, korektivnih ukrepov ali neoperabilnosti. Pravilna konfiguracija mora zagotavljati operabilnost sistema, ki je lahko dosežena na različne načine;
15.
komandna soba je prostor v sevalnem ali jedrskem objektu, v katerem se zbirajo informacije o obratovanju slednjega in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese;
16.
korektivni ukrep je ukrep, ki prepreči ponovitev dogodka ali nezaželenega stanja SSK ali objekta. Zajema lahko popravilo oziroma spremembo na SSK, spremembo procesa vzdrževanja ali preizkušanja, poseben pregled SSK, spremembo procesa obratovanja objekta ali spremembo dejavnosti v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem osebja;
17.
kvalifikacija je proces, s katerim se dokaže, da so oprema, postopki in osebje za preizkušanje ali pregled SSK zmožni razkriti vse napake v materialu ali opremi;
18.
lokacija je geografsko območje, na katerem je sevalni ali jedrski objekt in na katerem potekajo dejavnosti, ki jim je ta namenjen;
19.
mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov je orodje za skladno obveščanje javnosti o varnostnem pomenu dogodkov, povezanih z radiološko in jedrsko varnostjo. Obveščanje poteka prek Mednarodne agencije za atomsko energijo;
20.
način upoštevanja intervencijskih nivojev vključuje navodila, metode, pripomočke, orodje, postopke in druga sredstva ali metodologije, ki pomagajo pri odločanju o uvedbi zaščitnega ukrepa za prebivalstvo, tako da se upoštevajo vrednosti, ki so določene s temi nivoji;
21.
navodila za ravnanje ob nezgodi so namenjena obvladovanju projektnih dogodkov in vsebujejo navodila za vrnitev objekta v varno stanje. Tovrstna navodila za jedrske elektrarne obsegajo tudi obvladovanje dogodkov, ki po posledicah presegajo projektne dogodke vse do začetka poškodbe sredice, ne pa same poškodbe;
22.
nenormalno obratovanje je obratovanje zunaj normalnih območij parametrov objekta z obratovalnimi nepravilnostmi in je lahko posledica dogodka;
23.
neposredni vzrok je okvara, dejanje, opustitev dejanja ali stanje, ki neposredno povzroči dogodek. Navadno ne pojasnjuje, zakaj je prišlo do okoliščin, ki so povzročile odstopanje;
24.
nesreča je izredni dogodek ali zaporedje več povezanih izrednih dogodkov, ki povzročijo večjo poškodbo jedrskega ali sevalnega objekta ali zmanjšanje učinkovitosti varnostnih pregrad za preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi v okolje oziroma lahko povzročijo obsevanost ali kontaminacijo osebja, prebivalstva ali okolja;
25.
nezgodno stanje ali nezgoda je nezaželeno stanje, ki ga povzroči neustrezno človeško dejanje oziroma izguba operabilnosti sistema ali komponente in ki zahteva prepoznavanje napake ter njeno odpravo oziroma korektivni ukrep;
26.
notranja obsevanost je učinek obsevanja, ki ga povzroča ionizirajoče sevanje na organizem, kadar je vir sevanja v telesu zaradi vnosa ali aktivacije;
27.
občasni varnostni pregled je sistematično preverjanje varnosti sevalnih ali jedrskih objektov, ki se izvaja v rednih obdobjih (časovnih intervalih), da bi se ugotovili zbirni učinki staranja, sprememb na objektu, obratovalnih izkušenj in tehničnega razvoja ter sprememb na lokaciji objekta, tako pa zagotovila visoka stopnja varnosti v celotni obratovalni dobi sevalnega ali jedrskega objekta. Občasni varnostni pregled je dopolnilno orodje k stalnemu preverjanju varnosti, s katerim se mora celovito preveriti stopnja jedrske varnosti sevalnega ali jedrskega objekta in potrditi, da je ta sposoben varno obratovati v naslednjem obdobju;
28.
obratovalni kazalnik je merljivi parameter, ki omogoča opazovanje obstoječe učinkovitosti izvajanja nekega procesa oziroma njeno spremljanje skozi daljše obdobje;
29.
obratovalni pogoji in omejitve so skupina pravil, ki so del varnostnega poročila in določajo omejitve parametrov, zmogljivost in delovanje opreme, pa tudi ukrepanje osebja za varno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta;
30.
obratovanje so vse dejavnosti za doseganje namena, zaradi katerega je bil sevalni ali jedrski objekt zgrajen, vključno z vzdrževanjem, menjavo goriva (če gre za jedrsko elektrarno ali raziskovalni reaktor), pregledi med obratovanjem, shranjevanjem, skladiščenjem, odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ter z drugimi sorodnimi dejavnostmi;
31.
obremenitveni cikel je zaključeno zaporedje dogajanj, ki obsega prehod iz izhodiščnih v nove procesne okoliščine, poljubno dolgo obratovanje ali vzdrževanje v novem stanju in vrnitev v izhodiščno stanje. V enem takem ciklu je lahko en ali več obremenitvenih ciklov z manjšimi intenzitetami procesnih okoliščin;
32.
odstopanje je neskladnost, pomanjkljivost ali opustitev zahtev iz pisnih postopkov, ki je bila odkrita med vzdrževanjem, preizkušanjem, nadzorom SSK ali analizo dogodka;
33.
operabilnost je stanje SSK, v katerem je zagotovljena zmožnost delovanja oziroma opravljanja svoje naloge v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Zagotovljeno mora biti tudi delovanje drugih potrebnih SSK, ki s podpornimi funkcijami (npr. električno napajanje, hlajenje, mazanje …) omogočajo operabilnost posamezne SSK v skladu z obratovalnimi pogoji in omejitvami;
34.
operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje sevalnega ali jedrskega objekta;
35.
operativni intervencijski nivo je vrednost intervencijskega nivoja, ki se izraža z neposredno merljivo veličino, kakršna je hitrost doze zunanjega sevanja, površinska kontaminacija ali koncentracija radioaktivnih snovi v zraku, pitni vodi, hrani ali krmi. Operativni intervencijski nivoji se uporabljajo v začetni fazi izrednega dogodka za hitro odločanje o intervencijskih ukrepih;
36.
operativni podporni center je vnaprej določen prostor na območju lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z zvezami in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja namestitev intervencijskega osebja in napotitev k izvajanju intervencijskih ukrepov po tem območju;
37.
pisni postopki so odobreni postopki in odobrena delovna navodila za izvajanje dejavnosti in del. Zajeti morajo vsa normalna stanja, odstopanja in nepravilnosti glede na normalna in izredna stanja sevalnega ali jedrskega objekta;
38.
pogoji okolja so razmere, v katerih mora izbrani SSK, oprema ali instrument obratovati in ki so med drugim določene s temperaturo, tlakom, sevanjem, relativno vlažnostjo, kemičnim okoljem, stopnjo poplavljenosti, potresi ipd;
39.
pogostost poškodbe sredice je merilo tveganja, ki pove, s kakšno verjetnostjo lahko pričakujemo pregretje in poškodbo sredice jedrskega reaktorja v enoletnem obdobju;
40.
pogostost velikih zgodnjih izpustov je merilo tveganja, ki pove pričakovano število velikih zgodnjih izpustov na enoto časa;
41.
poškodba sredice je odkritje in segrevanje sredice reaktorja do točke, pri kateri je pričakovati povečano oksidacijo in resno poškodbo gorivnih elementov večjega dela sredice;
42.
predpostavljeni začetni dogodek je dogodek, ki je vključen med začetne dogodke kot del projektnih osnov in ki lahko sproži prehodni pojav ali nezgodno stanje;
43.
pregled SSK je sistematični pregled ustreznosti SSK, ki se praviloma izvaja v vnaprej določenih presledkih. Zajema lahko vse sorodne komponente ali pa se med njimi izberejo tiste, za katere se s pregledom, meritvijo ali preizkušanjem oceni ustreznost materiala in operabilnost. Ustreznost drugih sorodnih komponent se lahko oceni glede na ustreznost vzorca izbranih komponent. Pri tem se lahko začetni vzorec pregleda komponent poveča, da je ocena stanja stvarnejša;
44.
prehodni pojav je skupek dogajanj, s katerim neki sistem prehaja iz enega v drugo stabilno stanje;
45.
preizkušanje je vnaprej načrtovana dejavnost za ugotavljanje operabilnosti SSK in se opravi po vzdrževalnih posegih oziroma po opravljenih spremembah na SSK. Periodično preizkušanje, ki je predpisano v obratovalnih pogojih in omejitvah, imenujemo nadzorno preizkušanje;
46.
prenosna pot je pot, po kateri radioaktivna snov doseže in obseva človeka;
47.
prioriteta korektivnega ukrepa je določitev nujnosti njegove izvedbe glede na pomembnost izvajane dejavnosti za sevalno ali jedrsko varnost. Nujna prioriteta tega ukrepa se določi, če je ogrožena varnost ljudi, objekta, okolja ali zanesljivost delovanja SSK, pomembnih za varnost. Prva prioriteta se določi, če je lahko ogrožena ta varnost ali zanesljivost;
48.
pripravljenost na izredni dogodek so vnaprej načrtovane in vzdrževane dejavnosti ter organizacijski, človeški, tehnični, materialni in drugi elementi za izvajanje obratovalno-tehničnih ukrepov, pa tudi ukrepov zaščite in reševanja, ki so potrebni zaradi celovitega in učinkovitega obvladovanja izrednega dogodka v sevalnem ali jedrskem objektu ter zaradi usklajenega vodenja pri obvladovanju posledic tega dogodka v okolju;
49.
prispevni vzrok je vzrok, ki prispeva k verjetnosti nastanka dogodka, vendar ga sam po sebi še ne povzroči;
50.
procesni pogoji so tehnološki pogoji, pod katerimi SSK opravlja svojo funkcijo, na primer mehanska obremenitev, tlak, temperatura ipd;
51.
projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob upoštevanju predpisanih zahtev jedrske in sevalne varnosti. Vključujejo tudi pogoje za normalno obratovanje, prehodne pojave, dogodke, ki izvirajo iz predpostavljenih začetnih dogodkov ali njihovih kombinacij, ter varnostno klasifikacijo SSK, pomembnih predpostavk in izbranih analitičnih metod. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic;
52.
projektne osnove SSK so podatki, ki določajo posebni namen izbranega SSK, in posebne vrednosti ali obseg vrednosti, ki jim morajo zadostiti SSK. Te vrednosti so omejitve, ki izhajajo iz splošno sprejete sodobne prakse za dosego funkcionalnih zahtev, ali pa zahteve, ki izhajajo iz analize (temelječe na izračunu ali poskusu) posledic predpostavljenega začetnega dogodka, pri katerem mora dani SSK izpolniti svojo funkcijo;
53.
projektni dogodki so naravni dogodki ali dogodki zaradi človeške dejavnosti na vplivnem območju sevalnega ali jedrskega objekta (zunanji projektni dogodki) in dogodki v samem sevalnem ali jedrskem objektu (notranji projektni dogodki), ki utegnejo ogroziti njegovo varnost in so predpostavljeni kot najneugodnejši začetni dogodki, ki naj bi jih bili varnostni sistemi sevalnega ali jedrskega objekta sposobni obvladati brez večjega sproščanja radioaktivnih snovi v okolje ter so na podlagi opravljenih raziskav in analiz izbrani za določitev projektnih osnov;
54.
projicirana doza je ocenjena vrednost doze, ki bi jo posameznik prejel zaradi izrednega dogodka, če ne bi bili uvedeni nobeni intervencijski ukrepi;
55.
radiološki izredni dogodek je katero koli stanje, ki povzroči ali utegne povzročiti pomembnejše uhajanje radioaktivnih snovi v okolico;
56.
referenčna dokumentacija je dokumentacija, na katero se sklicuje vsebina varnostnega poročila ali je bila kako drugače podlaga za izdajo soglasja za gradnjo ali poskusno obratovanje ali za izdajo dovoljenja za obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
57.
remont je prekinitev proizvodnega procesa sevalnega ali jedrskega objekta zaradi menjave goriva, popravil oziroma vzdrževalnih del. Remont jedrske elektrarne se začne s prekinitvijo dobave elektrike v električno omrežje in konča s ponovno vzpostavitvijo te dobave;
58.
scenarij je predpostavljeni potek dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu (od začetnega dogodka prek odpovedi opreme in dejavnosti osebja do končnega stabilnega stanja objekta);
59.
simulator je naprava, ki se odziva na dejavnosti operaterja enako kakor pravi sistem. Simulator jedrske elektrarne navadno vključuje glavno komandno sobo v enakem merilu, v kakršnem je prava komandna soba;
60.
skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert;
61.
smernice za obvladovanje težkih nesreč so pisni postopki z usmeritvami operaterjem za obvladovanje posledic teh nesreč;
62.
splošna nevarnost je nesreča, ki vključuje dejanske ali neizogibne precejšnje poškodbe sredice ali njeno taljenje z možnostjo izgube celovitosti zadrževalnega hrama. Pričakuje se, da bodo radioaktivni izpusti zahtevali varnostne ukrepe, namenjene izogibanju ali zmanjšanju doz, ki jih prejme prebivalstvo, tudi daleč od lokacije objekta;
63.
sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli;
64.
SSK je kratica, ki označuje skupek konstrukcij, sistemov in komponent. Konstrukcije so pasivni elementi, kakršni so zgradbe in ščiti. Sistem tvori več komponent, ki so sestavljene tako, da opravljajo določeno (aktivno) funkcijo. Med SSK se uvršča tudi programska oprema za instrumentacijo in regulacijo. Če je objekt skladišče ali odlagališče radioaktivnih odpadkov, se med SSK uvrščajo tudi paketi radioaktivnih odpadkov;
65.
stabilni jod je neradioaktivni jod, navadno kot kalijev jodat ali jodid, v obliki tablet, ki se uporablja za jodno profilakso;
66.
stanja objekta so normalna stanja sevalnega ali jedrskega objekta (redno obratovanje, vključno z odpovedjo opreme z verjetnostjo nastanka enkrat na leto) in izredna stanja (odpoved opreme in drugi izredni dogodki z verjetnostjo nastanka manj kakor enkrat na leto in več kakor enkrat v obratovalni dobi objekta);
67.
stohastični učinki so statistično ugotovljive okvare zaradi spremenjenih lastnosti obsevanih celic, ki se lahko razmnožujejo. Stohastični učinki, kakršen je nastanek malignega raka ali dednih posledic v genih, niso odvisni od doze in zanje prag ne obstaja, vendar je njihov nastanek verjetnejši pri višji dozi;
68.
stopenjski pristop pomeni, da se pomembnim značilnostim posveti večja pozornost (npr. se podrobneje oziroma izdatneje projektirajo ali opišejo) in manj pomembnim značilnostim manj pozornosti (npr. se projektirajo ali opišejo manj podrobno);
69.
tehnični podporni center so prostori in ustrezna podporna oprema na lokaciji objekta ali blizu te lokacije na voljo osebju, ki zagotavlja tehnično podporo operaterjem in strokovnemu osebju ter vodenje obvladovanja izrednega dogodka na območju objekta;
70.
temeljni vzrok je najosnovnejši vzrok za dogodek, katerega odstranitev zagotavlja, da se ta dogodek ne ponovi;
71.
težka nesreča je nesreča v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, ki glede svojih posledic presega projektni dogodek in vodi k taljenju sredice ali ogrožanju okolja;
72.
trajna preselitev je preselitev ljudi in živali z radioaktivno kontaminiranega območja, ki ne predvideva vrnitve v nekaj letih;
73.
tveganje je zmnožek pričakovane pogostosti dogodka in posledic, ki bi nastale;
74.
used je usedanje radioaktivnih delcev iz radioaktivnega oblaka zaradi teže ali spiranja s padavinami na tla in druge prizemne površine;
75.
varnostna funkcija je učinek, ki mora biti dosežen, ali delo, ki mora biti opravljeno, za zagotovitev sevalne oziroma jedrske varnosti;
76.
varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki zagotavljajo varstvu in varnosti najvišjo prednost in pozornost, ustrezno njeni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se ta pojem nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih posameznikov v katero koli dejavnost, ki ima vpliv na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni elementi varnostne kulture so odprt odnos do svobodne izmenjave informacij, vključno z neomejenim razmišljanjem o varnostnih vprašanjih skupaj z vprašanji, ki se pri tem pojavljajo, preprečevanje samozadostnosti in predanost popolnosti, pa tudi gojitev osebne in skupinske odgovornosti, pa tudi dviga nivoja sevalne ali jedrske varnosti;
77.
varnostna ocena je postopek, s katerim se podrobno oceni vpliv načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
78.
varnostna pregrada je fizična prepreka, ki ovira ali preprečuje gibanje ljudi, radioaktivnih snovi oziroma drugih pojavov (npr. ogenj, voda, izstrelki opreme) ali ščiti pred ionizirajočim sevanjem v sevalnem ali jedrskem objektu;
79.
varnostno presejanje je postopek, s katerim se opravi prva presoja vpliva načrtovane spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta;
80.
varnostna rezerva je razlika med mejno vrednostjo parametra, pri kateri SSK odpove, in vrednostjo parametra, ki ga v postopku pridobitve soglasja in dovoljenja za jedrske in sevalne objekte odobri Uprava;
81.
varnostno poročilo je dokument ali zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije o sevalnem ali jedrskem objektu, o njegovih obratovalnih omejitvah in pogojih ter o njegovem vplivu na okolje, pa tudi opis projekta, analizo možnih nezgod in ukrepe, ki so nujni za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti za okolje, prebivalstvo in osebje objekta;
82.
veliki zgodnji izpust je hiter, neoviran izpust cepitvenih produktov iz zadrževalnega hrama v zrak, ki se zgodi pred učinkovito izvedbo ukrepov za zmanjšanje posledic izrednega dogodka, tako da obstaja nevarnost vpliva na zdravje prebivalstva;
83.
verjetnostne varnostne analize so varnostne analize zanesljivosti sistemov sevalnega ali jedrskega objekta, pri katerih se z uporabo verjetnostnih metod prepozna in ovrednoti obseg možnih vplivov na sevalno ali jedrsko varnost, kakršni so odpoved komponent in njihova nerazpoložljivost, človeške napake, negativni vplivi okolja, požari, poplave in potresi;
83.
1. Verjetnostne varnostne analize prvega nivoja so analize, s katerimi določimo zaporedje dogodkov, ki lahko vodijo do poškodbe sredice, ocenjujemo pričakovano pogostost poškodbe sredice ter ugotavljamo slabe in dobre strani varnostnih sistemov in postopkov, s katerimi preprečujemo to poškodbo;
83.
2. Verjetnostne varnostne analize drugega nivoja so analize, s katerimi določimo načine, na katere radioaktivni izpusti iz sevalnega ali jedrskega objekta dosežejo okolje, ocenimo njihov obseg in pričakovano pogostost ter ugotavljamo sorazmerno pomembnost ukrepov za njihovo preprečitev in omilitev;
83.
3. Verjetnostne varnostne analize tretjega nivoja so analize, s katerimi se prepoznajo in ovrednotijo posledice radioaktivnih izpustov na okolje in zdravje ljudi;
84.
vplivno območje je tridimenzionalni prostor ob sevalnem ali jedrskem objektu, nad in pod njim, ki ga določajo dejavniki iz okolice, ki lahko vplivajo na objekt, ter do koder sežejo vplivi objekta na okolje;
85.
vodstvo je posameznik ali skupina posameznikov, ki ima pooblastila za vodenje celotnega sevalnega ali jedrskega objekta ali posamezne organizacijske enote v njem;
86.
vzdrževanje je načrtovani proces, ki zagotavlja obnavljanje SSK zaradi ohranjanja njihove funkcionalnosti med celotno življenjsko dobo. Vzdrževanje je lahko prediktivno ali periodično. Prediktivno vzdrževanje se izvaja stalno ali občasno na podlagi opazovanja in spremljanja stanja SSK, pri čemer se z analizo poteka degradacije napove njihova odpoved. Periodično vzdrževanje pa je sestavljeno iz zamenjav delov, nadzora in preizkušanj, ki se izvajajo po vnaprej določenem programu (določeni cikli, časovni presledki, obratovalni časi ipd.), in lahko temelji na priporočilih proizvajalca opreme. Pri ugotovljenem odstopanju oziroma odpovedi SSK se v sklopu vzdrževanja opravijo korektivni ukrepi;
87.
začasna preselitev je preselitev ljudi in živali, ki traja od nekaj tednov do nekaj mesecev po nesreči;
88.
začasna sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka sprememba, ki velja samo v določenem obdobju. Izvede se, če ni potrebe po stalni spremembi v objektu, lahko pa je tudi vmesna stopnja pri izvedbi stalne spremembe;
89.
zaklanjanje je zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku do nekaj dni, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa, ki bi presegla intervencijske nivoje;
90.
zaščitni ukrep je ukrep, s katerim preprečimo deterministične učinke sevanja in zmanjšamo tveganje za stohastične učinke sevanja;
91.
zunanji podporni center je vnaprej določen prostor zunaj območja lokacije sevalnega ali jedrskega objekta z opremo, podatkovnimi povezavami, zvezami, dokumentacijo in organizacijo, ki med izrednim dogodkom zagotavlja inženirsko, tehnično in logistično podporo intervencijskemu osebju v objektu, usklajevanje z institucijami v okolju in podpornimi organizacijami, ocenjevanje radioloških posledic izrednega dogodka, priporočanje takojšnih zaščitnih ukrepov za ogroženo prebivalstvo in obveščanje o statusu izrednega dogodka na območju lokacije objekta.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.