9. člen
(spremljanje in analiza dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu)
(1)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora zagotavljati sistematično spremljanje in analizo dogodkov v sevalnem ali jedrskem objektu. Vključevati mora merila za vrednotenje dogodkov glede na njihovo pomembnost. V programu spremljanja obratovalnih izkušenj mora biti določen tudi rok za izdelavo analize, ki je odvisen od pomembnosti dogodka.
(2)
Dogodke iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost, je treba ovrednotiti čim prej zaradi nujnosti uvedbe takojšnjih korektivnih ukrepov.
(3)
Program spremljanja obratovalnih izkušenj mora omogočiti prepoznavanje dogodkov, ki so se že zgodili, vendar njihove posledice pri poslabšanju sevalne ali jedrske varnosti še niso opazne, prepoznavanje možnih znanilcev poslabšanja sevalne ali jedrske varnosti in možnega poslabšanja sevalne ali jedrske varnostni ali zmanjšanja varnostnih rezerv.
(4)
Pri analizi iz prvega odstavka tega člena je treba upoštevati:
1.
pomembnost dogodka glede na sevalno ali jedrsko varnost objekta, vključno z morebitnimi posledicami,
2.
časovno zaporedje posameznih dogodkov,
3.
odstopanja od predvidenega odziva ali ukrepa,
4.
analizo prispevnih, neposrednih in temeljnih vzrokov ter
5.
izbiro korektivnih ukrepov in časovnega načrta njihovega izvajanja.
(5)
Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti na voljo pisne postopke za ustrezno analizo dogodka, v katere so vključene tudi metode analiziranja človekovega ravnanja in varnostne kulture.
(6)
Za jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje morajo biti podatki, pridobljeni na podlagi analiz dogodkov iz prvega odstavka tega člena, ustrezno ovrednoteni in upoštevani v modelih verjetnostnih varnostnih analiz. Poleg pomembnosti dogodkov je treba spremljati njihovo pogostost in to upoštevati v podatkovnih zbirkah vhodnih podatkov za izdelavo verjetnostnih varnostnih analiz.
(7)
Korektivni ukrepi na SSK ali spremembe na podlagi analiz iz prvega odstavka tega člena morajo biti predlagani, odobreni in izvedeni čim prej. Pri hkratnih zahtevkih za več korektivnih ukrepov je treba upoštevati prioriteto glede na varnostno pomembnost degradiranega SSK. Operabilnost SSK se potrdi s primernim preizkušanjem in pregledom po opravljenem korektivnem ukrepu.
(8)
Morebitni korektivni ukrepi na podlagi analize iz prvega odstavka tega člena, na primer tehnične spremembe, organizacijski ukrepi, usposabljanje osebja ter dejavnosti s področij vzdrževanja, preizkušanja in pregleda SSK, morajo biti izvedeni pravočasno in primerno, da se zmanjša verjetnost ponovitve enakega ali podobnega dogodka in izboljša sevalna ali jedrska varnost objekta.
(9)
Določba šestega odstavka tega člena se ne uporablja za raziskovalni reaktor TRIGA.