TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Pravila za poenostavitev podjetniških prestrukturiranj gospodarskih subjektov oziroma njihovih podjemov oblikuje primerjalnopravna zakonodaja. Gre za posebna pravila za statusno preoblikovanje. Njihova značilnost je, da se po dogmatičnih zasnovah razlikujejo od postulatov splošnega prava družb. Omogočajo, da podjetniških prestrukturiranj ni treba uresničevati ne po pravilih o ustanovitvi, prenehanju in likvidaciji (oziroma spreminjanju osnovnega kapitala) ne po pravilih singularnega pravnega nasledstva. Posebna pravila za statusna preoblikovanja temeljijo na paradigmah ohranitve identitete in univerzalnega pravnega nasledstva. Sistematično jih lahko razvrstimo v dve skupini.

V prvo skupino spadajo pravila za spreminjanje organizacijske (formalne) strukturiranosti gospodarske družbe. Ker ta za potrebe tega prispevka niso merodajna, strnimo, da temeljijo na učenju o ohranjeni identiteti gospodarske družbe,¹ ki povzema idejo, da je gospodarska družba, ki se statusno preoblikuje, kljub spremembam v organizacijski strukturiranosti še ista (identična) oseba. Poenostavljeno, gre za pravno levitev gospodarske družbe, pri čemer učinki te pravne levitve nastopijo z vpisom v sodni register. Med tovrstna – formalna – statusna preoblikovanja spada v našem pravu sprememba pravnoorganizacijske oblike (642.–661. in 662.–666. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1²).

V drugo skupino pa spadajo pravila za spreminjanje premoženjske (materialne) strukturiranosti gospodarske družbe. Poenostavljala naj bi predpostavke za prestrukturiranje njenega podjetniško organiziranega premoženja, torej pravic in obveznosti ter pravnih razmerij, katerih udeleženka je. Temeljijo na prilagojenem načinu spreminjanja pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij gospodarske družbe. Osrednja značilnost teh posebnih pravil je, da se odmikajo od klasičnega razpolagalnega načela specialnosti in temeljijo na prehajanju pravic, obveznosti in pravnih razmerij z univerzalno sukcesijo. Med tovrstna – materialna – statusna preoblikovanja spadajo (i) združitve gospodarskih družb (580.–622. člen ZGD-1), (ii) delitve gospodarskih družb (623.–638. člen ZGD-1) in (iii) prenos premoženja³ (640. in 641. člen ZGD-1).

Pravna ureditev statusnih preoblikovanj se je pri nas sistematično preuredila ob vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-F)⁴ je bilo naše pravo namreč usklajeno s takrat veljavnima aktoma: z Direktivo o združitvah⁵ in Direktivo o delitvah kapitalskih družb.⁶ Tudi veljavna ureditev v ZGD-1 je usklajena s (kodificirano) direktivo o določenih vidikih prava družb.⁷

2. UNIVERZALNO PRAVNO NASLEDSTVO KOT TIPIČNA PRAVNA ZNAČILNOST MATERIALNIH STATUSNIH PREOBLIKOVANJ

2.1. Splošno

Sprememba pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij družbe, ki se (materialno) statusno preoblikuje, je tipična pravna značilnost (ena od njih) vsake združitve, delitve ali prenosa premoženja.

Kako pa se dispozicija sploh lahko opravi? Le na podlagi ene izmed pravno priznanih oblik pravnega nasledstva (sukcesije). V poštev pride (i) posamično pravno nasledstvo (singularna sukcesija) ali (ii) skupno pravno nasledstvo (univerzalna sukcesija).

2.2. Posamično pravno nasledstvo

Pri običajnem načinu spreminjanja pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij, ki temelji na pravnoposlovni podlagi, se sprememba izvrši po pravilih o posamičnem pravnem nasledstvu (singularni sukcesiji). Izpolnjeni morata biti dve predpostavki.

Za prehod vsake posamezne pravice, obveznosti ali pravnega razmerja mora obstajati najprej (i) veljaven pravni naslov (titulus acquirendi, titulus iuris) kot pravna podlaga za prehod, iz katerega izhaja obveznost pravice prenesti, ter (temu zrcalna) pravica terjadi izpolnitev. Ta posel še ne povzroča premoženjskih premikov, ampak ustvarja izpolnitvene (obligacijske) zahtevke.

Zato je premik iz premoženja v premoženje nadalje odvisen od obstoja (ii) veljavnega razpolagalnega posla oziroma od soobstoja obeh njegovih elementov: (ii-a) voljnega elementa in (ii-b) realnega elementa, ustreznega pridobitnega načina (modus acquirendi). Ta se razlikuje glede na predmet prenosa.⁸

Sprememba pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij se torej lahko uresniči s singularno sukcesijo po klasičnem civilnem instrumentariju. Ta pa implicira ločene prenose (izolirano prehajanje) posameznih pravic, obveznosti in pravnih razmerij, ob spoštovanju razpolagalnih pravil (vsakokratni tipični modus). Bistveno je, da morata biti za spremembo pravne pripadnosti vsake posamične premoženjske pravice vedno dosledno izpolnjeni zavezovalno in razpolagalno dejanje. Zato je treba sklepati toliko posamičnih zavezovalnih poslov in opraviti toliko posamičnih razpolagalnih dejanj, kolikor je premoženjskih delov, ki tvorijo premoženje, ki naj bi bilo predmet prenosa. Zato singularna sukcesija ni prikladen način za prehod celotnega kompleksa pravic, obveznosti in pravnih razmerij posameznega nosilca podjema kot razpolagalca. Pravila so že po svoji naravi kompleksna, potrebnih pravnih podlag in pridobitnih načinov pa je veliko (kolikor pravic, obveznosti oziroma pravnih razmerij, ki naj preidejo, toliko ločenih pogodb in modusov). Premoženjske dispozicije, ki se opravijo s singularno sukcesijo, so izvedbeno zahtevne in nepregledne. Dosledno vztrajanje pri splošnih pravilih pa bi spremembo pravne pripadnosti lahko upočasnilo, celo zaustavilo, kar velja še posebej pri prenosu tistih premoženjskih delov razpolagalca, pri katerih je prenos odvisen od sodelovanja njegovih pogodbenih partnerjev oziroma upnikov. Pri teh singularna sukcesija implicira njihovo soglasje na personalno spremembo obligacije.

Gospodarski družbi, pri kateri je oblikovan interes po hitrem in tekočem podjetniškem prestrukturiranju, odvisnost od upnikov (sopogodbenikov) ne ustreza, saj ne more z gotovostjo predvideti, ali bodo ti pripravljeni slediti njenim ekonomskim zamislim in podjetniškim interesom. Končno lahko podjetniško prestrukturiranje onemogočijo, če potrebnega soglasja ne dajo. V izogib tem izzivom je pravo statusnih preoblikovanj oblikovalo alternativni način spreminjanja pravne pripadnosti. Dispozicija se opravi z univerzalnim pravnim nasledstvom.

2.3. Univerzalno pravno nasledstvo

V pravu statusnih preoblikovanj je univerzalno pravno nasledstvo lahko (i) popolno, v poštev pride pri združitvah, ali pa (ii) delno, na primer pri delitvah gospodarskih družb.

2.3.1. Popolno univerzalno pravno nasledstvo

V segmentu zavezovalnega posla (oziroma zavezovalnih poslov) popolna univerzalna sukcesija modificira splošni princip določenosti tako, da po sili zakona zajame vse premoženjske pozicije razpolagalca. Zato je to ključna pravna značilnost vsake združitve (drugi in tretji odstavek 580. člena ZGD-1). Kot pravna podlaga (temelj) za spremembo pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij se pri združitvi steje akt (poseben enostranski oziroma dvostranski korporacijski pravni posel), na katerem ta temelji, torej ustrezna pogodba o združitvi (pogodba o pripojitvi, 581. člen ZGD-1, oziroma pogodba o spojitvi, 616. člen ZGD-1). Ker prenos po sili zakona zajame vse razpolagalčeve pravne pozicije, ni treba sklepati ločenih zavezovalnih podlag.

In nadalje: univerzalna sukcesija pride do izraza tudi pri publiciteti. Sprememba pravne pripadnosti ni vezana na izvršitev posameznih (tipičnih) razpolagalnih dejanj (modus). Premoženjski premik je pri univerzalni sukcesiji vezan zgolj na uresničitev predpisanega odložnega pogoja, vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register (1. točka prvega odstavka 591. člena ZGD-1). Posamezni modusi, sicer tipični za singularno sukcesijo, so torej pri univerzalni sukcesiji strnjeni v en sam akt, v vpis statusnega preoblikovanja v sodni register, kot poseben korporacijski razpolagalni posel.⁹

Popolna univerzalna sukcesija ima torej tri temeljne značilnosti: pomeni (i) spremembo pravne pripadnosti (ii) vseh razpolagalčevih pravic, obveznosti in pravnih razmerij, s (iii) prehodom uno actu, vpisom v sodni register. Zagotavlja, da vse pripadajoče pravice, obveznosti in pravna razmerija razpolagalca preidejo kot celota ter da za prenos posamezne pravice, obveznosti ali pravnega razmerija ni treba sklepati številnih posamičnih zavezovalnih poslov in za vsako izmed njih opraviti tipičnih razpolagalnih dejanj.¹⁰

2.3.2. Delno univerzalno pravno nasledstvo

Z univerzalno sukcesijo lahko pravice, obveznosti in pravna razmerija prehajajo ne samo integralno, ampak tudi po delih. Uno actu lahko spremeni svojo pravno pripadnost tudi zgolj samo posamezni del premoženja razpolagalca, ali pa samo posamična obveznost ali posamično pravno razmerje. To je pomembno pri tistih pojavnih oblikah podjetniških prestrukturiranj, katerih namen je prenesti zgolj posamezne dele podjetniško organiziranega premoženja, kot so denimo podjetniški obrati, torej pri delitvah.

Univerzalna sukcesija je popolna, kadar zajame vse razpolagalčeve pravice, obveznosti in pravna razmerija, ali samo delna, kadar je osredotočena samo na poljubno izbran(e) del(e) njegovih premoženjskih pozicij. Delna univerzalna sukcesija je pripomoček za privilegirano prehajanje ne zgolj celote, ampak tudi posameznih, po razpolagalcu poljubno izbranih delov njegovega podjetniško organiziranega premoženja. Zato je individualizacija še pomembnejša kot pri združitvah. Da bi bilo mogoče realizirati stvarnopravno ločitev delov premoženja, ki naj bi bili pri delitvi predmet prenosa, jih je treba natančno navesti v delitvenem načrtu (12. točka drugega odstavka 624. člena ZGD-1) oziroma v pogodbi o delitvi in prevzemu (1. točka prvega odstavka 638. člena ZGD-1).

Tudi pri delnem univerzalnem pravnem nasledstvu premoženjski premik učinkuje z vpisom (delitve) v sodni register (1. točka drugega odstavka 625. člena oziroma prvi odstavek 638. člena ZGD-1).

3. UČINKI VPISA ZDRUŽITVE ALI DELITVE V SODNI REGISTER

Vsem materialnim statusnim preoblikovanjem je skupna (popolna ali delna) sprememba pravne pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij razpolagalca ter njihov prehod na novo oziroma prevzemno družbo kot pridobitelja. Premoženjski premik se uresniči z vpisom v sodni register (1. točka tretjega odstavka 591. člena, 2. stavek petega odstavka 616. člena, 1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1). Vpis statusnega preoblikovanja – združitve oziroma delitve – v sodni register je torej tisto pravno relevantno dejstvo, ki ima za posledico dejanski prehod premoženjskih pozicij razpolagalca na pridobitelja.

Premoženjski učinki so zato v razmerju do tretjih odvisni od vpisa združitve ali delitve v sodni register. Zato postane nova oziroma prevzemna družba pridobitelj (in s tem pravni naslednik) premoženjskih pozicij prevzete oziroma prenosne družbe šele z vpisom v sodni register, ne pa že prej.

Na vpis v sodni register je vezan nastop tudi vseh drugih predpisanih pravnih posledic, kot je na primer prenehanje prevzetih družb pri združitvi (2. točka tretjega odstavka 591. člena, 1. stavek sedmega odstavka 616. člena ZGD-1) oziroma prenosne družbe pri razdelitvi (1. stavek 2. točke drugega odstavka 635. člena ZGD-1), inkorporacija novih družb pri spojitvi (peti odstavek 616. člena ZGD-1) oziroma pri delitvah z ustanovitvijo novih družb (1. stavek prvega odstavka 635. člena ZGD-1), ali pa nastanek pravice imetnikov deležev razpolagalca zahtevati dodelitev deležev pridobitelja, skladno z menjalnim razmerjem.

Celoten članek je dostopen za naročnika!