27. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju lokacijskega načrta so objekti in območja kulturne dediščine, predvsem pa arheološka območja in območja objektov sakralne, profane in memorialne dediščine. Posege v znana območja arheološke kulturne dediščine je treba zmanjšati na minimalen možen obseg. Pogojno so dopustni samo posegi, ki jih ni mogoče urediti nikjer drugje na območju tega odseka avtoceste.
Treba je vzpostaviti ustrezno vidnost cerkve sv. Lenarta v Gornjem Ravnem in cerkve sv. Urha ter lipe v Vihrah z vzhodne in zahodne strani z ustreznim oblikovanjem nadvozov, ki naj bodo čim bolj transparentni, in z oblikovanjem protihrupnih ograj, ki naj imajo v vidnem stiku kulturne dediščine transparentne dele. Če bo lipa na obstoječem nasipu nadvoza pri cerkvi sv. Urha med gradnjo odstranjena, bo treba zasaditi novo na lokaciji, ki bo določena v soglasju s pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na ožjem območju skulpture Forme vive v Jelšah pri Velikem Podlogu se ne izvajajo posegi, ki bi zmanjšali njeno vidnost, npr. zasaditve drevnine.
Gradbišča, deponije materiala, gradbiščne poti, obvozne poti in podobne ureditve se ne načrtujejo in urejajo na območjih kulturne dediščine. V času izgradnje bo treba fizično zavarovati kulturno dediščino v primerih, ko bodo dela potekala v njeni neposredni bližini.
Na območja kulturne dediščine ni dopustno prestavljanje komunalnih vodov ali drugih vodov, prav tako na teh območjih niso dovoljene začasne deponije. Pri nujnih prestavitvah in novogradnjah podzemnih vodov na območjih arheološke dediščine je potrebno upoštevati usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Pred začetkom del je treba izdelati posnetke stanja, ki bodo izdelani po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in sicer foto in video posnetek kulturne dediščine na celotnem območju poteka trase (stanje prostora in obstoječih prostorskih razmerij pred gradnjo avtoceste).
Investitor mora na območjih trase avtoceste in na lokacijah vseh spremljajočih objektov zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni pregled) po metodologiji Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Prav tako mora zagotoviti izvedbo intrasite raziskave po metodologiji in v sodelovanju SAAS povsod tam, kjer je bila z ekstenzivnim pregledom ugotovljena potrebna izvedba podrobnejših raziskav zaradi določitve naknadnih pogojev in ukrepov in izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje avtoceste, priključnih cest in drugih spremljajočih ureditev.
Med gradnjo je treba zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste, pred pričetkom del je treba pravočasno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Investitor mora pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektni dokumentaciji za pridobitev enotnega dovoljenja, vključno s soglasjem k načrtu ureditve gradbišča in morebitnih začasnih deponij.