9. člen
(notranje kontrole proizvajalcev in uvoznikov)
(1)
Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki izvajajo dejavnost proizvodnje krme oziroma uvoza krme, morajo z načrti notranjih kontrol zagotavljati skladnost surovin in proizvodov z zahtevami iz tega pravilnika.
(2)
Načrt notranjih kontrol iz prejšnjega odstavka lahko poleg zahtev iz tega pravilnika vsebuje tudi druge zahteve za zagotavljanje varnosti krme, ki jih nosilec dejavnosti poslovanja s krmo določi na podlagi ocene tveganja.
(3)
Načrt notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati ukrepe za zagotavljanje varnosti surovin in proizvodov (npr. preverjanje kritičnih mest proizvodnega procesa, postopki jemanja vzorcev in pogostost jemanja vzorcev, vrsta in pogostost analiz in v primeru neskladnosti, ukrepi, ki opredelijo nadaljnje ravnanje s surovinami in proizvodi).
(4)
Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo ukrepati, ko so prekoračeni pragi za ukrepanje glede neželenih snovi v krmi iz Priloge II Direktive 2002/32/ES. Kjer so pragi za ukrepanje preseženi, izvedejo preiskave, s katerimi se ugotovi vire nezaželenih snovi, in sprejmejo ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih virov v krmni verigi.
(5)
Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo pri ugotavljanju in določanju kritičnih mej, ki ločujejo sprejemljivost krme od nesprejemljivosti, na kritičnih kontrolnih točkah uporabljati orientacijske vrednosti iz Priloge Priporočila Komisije z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (UL L št. 229 z dne 23. 8. 2006, str. 7), zadnjič spremenjenega s Priporočilom Komisije (EU) 2016/1319 z dne 29. julija 2016 o spremembi Priporočila Komisije 2006/576/ES glede deoksinivalenola, zearalenona in ohratoksina A v hrani za hišne živali (UL L št. 208 z dne 2. 8. 2016, str. 58).
(6)
Če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo pri izvajanju notranjih kontrol ali kako drugače ugotovi ali pridobi informacijo, da krma ne izpolnjuje pogojev iz tega pravilnika, mora o tem po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti nemudoma obvestiti pristojni območni urad UVHVVR in ukrepati v skladu z 20. členom Uredbe 178/2002/ES.
(7)
Če nosilec dejavnosti poslovanja s krmo pri izvajanju notranjih kontrol ugotovi, da je v krmnem proizvodu prekoračen prag za ukrepanje glede nezaželene snovi iz Priloge II Direktive 2002/32/ES, mora o tem obvestiti pristojni območni urad UVHVVR in izvesti ukrepe iz četrtega odstavka tega člena.