7. člen
(predelava in neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov z visokim tveganjem)
Živalski odpadki z visokim tveganjem morajo biti predelani v obratu za predelavo živalskih odpadkov z visokim tveganjem (kafileriji) v skladu s pogoji iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ali pa uničeni s sežigom v sežigalnici.
Živalski odpadki z visokim tveganjem se lahko izjemoma neškodljivo uničijo tudi s sežigom na določenem mestu ali grobišču, ali z zakopavanjem na predpisan način na podlagi odločbe uradnega veterinarja z inšpekcijskimi pooblastili:
-
če so živali okužene oziroma obstaja sum, da so okužene s kužno boleznijo, ali če vsebujejo ostanke, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje ljudi in živali, toplotna obdelava v kafileriji pa jih ne bi zanesljivo uničila;
-
če bi prevoz živali, ki so okužene oziroma za katere je podan sum, da so okužene s posebno nevarno kužno boleznijo, lahko predstavljal preveliko tveganje za širjenje bolezni;
-
če pride do množičnih poginov in količina odpadkov presega kapacitete skladiščenja in predelave v kafileriji;
-
če živalski odpadki izvirajo iz težko dostopnih območij;
-
če količina in razdalja do predelovalnega obrata oziroma sežigalnice ne opravičujeta zbiranja odpadkov.
Če se živalski odpadki zakopljejo, morajo biti zakopani tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti oziroma zemlje, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 1 meter. Zakopavanje se mora izvesti na primernih tleh oziroma območju, tako da niso ogroženi viri pitne vode, in da se s tem ne povzroča nevarnosti za okolje. Če je potrebno, morajo biti živalski odpadki pred zakopavanjem razkuženi z ustreznim razkužilom.