Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1430/1998, stran 2140 DATUM OBJAVE: 23.4.1998
RS 32-1430/1998
1430. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije
V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti sklepajo pogodbene stranke:
-
kot predstavniki delodajalcev: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za promet in zveze, Sekcija za cestni potniški promet, Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za promet in zveze in
-
kot predstavniki delojemalcev: Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS in Sindikat cestnega prometa Slovenije
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestni potniški promet Slovenije
za cestni potniški promet Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in so na podlagi 3. člena uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščeni v naslednje razrede: I/ 60.21 Drug kopenski potniški promet na rednih linijah, I/ 60.23 Drug kopenski potniški promet in I/ 60.22 Storitev taksistov.
3. člen
Osebna veljavnost
(1)
Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2)
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1)
Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3)
Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1)
Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2)
Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3)
Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4)
Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5)
Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6)
Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7)
Izraz “gospodarska dejavnost” je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti:
tržnih proizvajalcev blaga:
A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo; B – ribištvo; C – rudarstvo; D – predelovalne dejavnosti; E – oskrba z elektriko in plinom; F – gradbeništvo;
in tržnih dejavnosti storitev:
G – trgovina; H – gostinstvo; I – promet, skladiščenje in zveze; J – finančno posredništvo; K – poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; O – druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen dejavnosti združenj, organizacij, ter rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti.
Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način.
(8)
“Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9)
Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(10)
Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe oziroma splošni akti teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
(1)
Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede, na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred (enostavna dela):
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred (manj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred (zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba
ali
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
(2)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3)
Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4)
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
8. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1)
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
-
sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
-
poskusno delo (če se zahteva),
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-
kraj opravljanja dela,
-
delovni čas,
-
letni dopust,
-
ukrepe za posebno varstvo delavcev,
-
izobraževanje,
-
osnovna plača in dodatki,
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje…),
-
način spremembe pogodbe,
-
druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2)
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurečno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena…).
(3)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4)
Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5)
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6)
Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
10. člen
Poskusno delo
(1)
Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2)
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3)
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ en mesec,
-
za dela IV. skupine največ dva meseca,
-
za dela V. skupine največ tri mesece,
-
za dela VI., VII. in VIII. skupine največ šest mesecev.
(4)
Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
11. člen
Pripravništvo
(1)
Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2)
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3)
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5)
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6)
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7)
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8)
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9)
Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10)
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11)
Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
12. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
(1)
Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
(2)
Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3)
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4)
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
(5)
Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
(6)
V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
13. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
(1)
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.
(2)
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
14. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
(1)
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot uro in pol,
-
če je delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
-
če delavec neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,
-
če gre za delavca, starejšega od 55 let.
(2)
V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3)
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
15. člen
(1)
Brez privolitve delavcev je mogoče v drug kraj začasno razporediti:
-
turistične delavce,
-
delavce na stacionaži,
-
delavce, ki nadomeščajo druge v času dopustov, prostih dni ali bolniškega staleža,
-
delavce, ki nadomeščajo v drugih krajih zaradi izvajanja zakona o varnosti v cestnem prometu.
(2)
Navedena začasna razporeditev ne sme trajati več kot 6 mesecev v tekočem letu.
16. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
(1)
Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
-
da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
-
da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;
-
da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoševa, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2)
Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3)
Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
17. člen
Delo na domu
(1)
Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2)
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3)
Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4)
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
18. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)
(1)
Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.
(2)
Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi pristojni organ delodajalca, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
(3)
Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabljali za razrešitev teh presežkov, določi:
-
pooblaščeni poslovodni delavec delodajalca, če gre za manjše število delavcev,
-
pristojni organ delodajalca (uprava), če gre za večje število delavcev.
(4)
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
-
najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,
-
najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,
-
najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
(5)
Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je pristojni organ delodajalca, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih je dolžan zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.
19. člen
(1)
Začasni presežki delavcev se rešujejo predvsem z naslednjim ukrepi:
-
z začasno razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto pri delodajalcu, za katero se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba. Razporeditev lahko traja najdalj 6 mesecev,
-
z začasno, najdalj 6 mesecev trajajočo razporeditvijo delavca k drugemu delodajalcu, na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
-
s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa,
-
s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa,
-
z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače.
(2)
V primerih iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena, ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj 20% višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.
(3)
V primeru, da začasnega presežka delavcev ni mogoče reševati na navedene načine, se delavci napotijo na čakanje na delo doma, s pravico do nadomestila plače po tej pogodbi.
20. člen
(1)
Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek in pri izbiri ukrepov, se morajo razen, če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, upoštevati kriteriji, sprejeti pri delodajalcu. V primeru, če delodajalec nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije, ki so priloga te kolektivne pogodbe.
(2)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
21. člen
(1)
V primeru, da pristojni organ delodajalca oceni, da bo delo določenega števila delavcev nepotrebno za čas, krajši od 3 mesecev, se lahko kriteriji za izbor delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, ne upoštevajo, pač pa se odločbe o čakanju na delo doma izdajo tako, da se delavci v največji možni meri izenačijo glede posledic zaradi začasno nepotrebnega dela.
(2)
Delavec se v tem primeru sme začasno razporediti na čakanje največ pol delovnih dni v mesecu. Posamezne odločbe v okviru te odločitve izda delodajalec. Določilo tega člena se lahko uporabi večkrat za posamezno enoto, vendar največ v skupnem seštevku, 90 koledarskih dni v letu.
22. člen
(1)
Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.
(2)
Sindikalni zaupnik se lahko uvrsti med začasne presežke samo v primeru, če so kot začasni presežek opredeljeni vsi delavci, za katere je sindikalni zaupnik.
23. člen
(1)
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
(2)
V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
(3)
Obvestilo, da se mora delavec, ki je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je treba delavcu vročiti vsaj en dan pred nastopom dela.
24. člen
Trajno prenehanje potreb po delavcih (trajni presežki)
(1)
Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če se na podlagi strokovne analize ugotovi, da zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov najmanj za obdobje enega leta delavcem ne bo možno zagotoviti dela na delovnih mestih, za katere so sklenili delovno razmerje, oziroma na drugih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
(2)
Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi pristojni organ delodajalca, ki je dolžan čimprej obvestiti organ, ki predstavlja delavce in sindikat o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in roku, v katerem bo prenehala potreba po delavcih.
(3)
V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora delodajalec obvestiti tudi zavod za zaposlovanje in pristojni upravni organ.
(4)
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh pri delodajalcu nepotrebnih:
-
10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje do 100 delavcev,
-
10% delavcev pri delodajalcu s 100 do 300 delavci,
-
30 delavcev pri delodajalcu z več kot 300 delavci.
25. člen
(1)
Pristojni organ delodajalca sprejme program razreševanja trajno presežnih delavcev, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (ponudbe zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe, delo s krajšim delovnim časom, ipd.).
(2)
Pri pripravi programa je pristojni organ delodajalca dolžan omogočiti sodelovanje organa, ki predstavlja delavce in predstavnikov sindikata.
(3)
Pristojni organ delodajalca je dolžan pred sprejemom programa obravnavati stališča, mnenje in predloge organa, ki predstavlja delavce in sindikatov ter se do njih opredeliti.
(4)
Če pristojni organ delodajalca sprejme program v nasprotju s predhodnim odstavkom, lahko sindikat sproži postopek pomirjanja.
(5)
O prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev odloči pristojni organ delodajalca.
(6)
Pristojni organ delodajalca mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
26. člen
(1)
Po sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev, ki mora biti finančno ovrednoten in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, morajo prizadeti delavci prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinom reševanja njihovega položaja.
(2)
V primeru, da je pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 300 delavcev, določeno kot trajni presežek več kot 25 % zaposlenih delavcev, mora delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na obdobje daljše od 6 mesecev. V tem primeru mora delodajalec pripraviti program razreševanje presežnih delavcev v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje.
27. člen
(1)
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu ne preneha:
-
delavcu v času služenja vojaškega roka,
-
delavcu v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
-
nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka,
-
delavcu, članu organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
-
delavcu, izvoljenemu za poslanca ali v organe lokalne samouprave.
(2)
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka začne teči, ko se delavec vrne na delo, delavcu iz četrte in pete alinee pa po preteku mandata.
(3)
Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali pa, če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas pri drugem delodajalcu.
(4)
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le:
-
če se mu dokupi manjkajoča zavarovalna doba,
-
če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev,
-
z njegovim soglasjem do ustrezne odpravnine.
(5)
Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
(6)
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
-
delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
-
obema zakoncema, ki sta zaposlena pri istem delodajalcu,
-
delavcu katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje,
-
delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do 2 leta starosti.
(7)
Trajno presežnim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti drugih rešitev, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V času 6-mesečnega roka je delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih kot če bi delavec delal.
(8)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
(9)
Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine presežnemu delavcu, ki mu je zagotovil zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, pri katerem se mu delovna doba upošteva kot da ni menjal delodajalca ali dokupi delovno dobo.
28. člen
(1)
Če delodajalec v času 6-mesečnega odpovednega roka pokliče delavca na delo, mora delavcu vročiti poziv z vročilnico oziroma povratnico, delavec pa je dolžan priti na delo v 24 urah po prejemu poziva.
(2)
Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajnemu presežku, ima prednostno pravico pri zaposlitvi, če delodajalec v roku 2 let ponovno zaposluje delavce.
29. člen
Določanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
(3)
Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
(4)
V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).