45. člen
(Špediterjeva pravica določiti namembno postajo)
Kadar se tovor odpravlja po železnici in naročitelj navede samo sedež in naslov oziroma prebivališče prejemnika brez označbe namembne postaje, ima špediter, če nima možnosti, da bi pravočasno dobil od naročitelja potrebna pojasnila, pravico tovor napotiti na tisto postajo, ki je za naročitelja najugodnejša. V tem primeru špediter ne odgovarja za izbiro postaje.
Določba tega člena se smiselno uporablja tudi za prevoze z ostalimi prevoznimi sredstvi.